NESREČE NA MORJU IN REŠEVANJE

V klasični radiotelefoniji so v uporabi trije osnovni klici, ki se nanašajo na nujne dogodke ali izredne razmere na morju oziroma plovilu. Klice se odda na kanalu 16 VHF, ki ga spremljajo vse obalne postaje in druga plovila v območju sprejema signala. To so klici:

• MAYDAY = nujen klic na pomoč, nevarnost (potapljajoče se plovilo, požar na plovilu itd.),
• PAN PAN = nujnost, težave (človek v morju, bolnik na plovilu, okvara plovila itd.),
• SECURITE = varnost (nevarni plavajoči predmet, okvara svetilnika, huda nevihta itd.).

Vsak klic se odda z večkratnim ponavljanjem vrste klica, ki mu sledi sporočilo. Postopki so univerzalni za vse vrste klicev, vsebina sporočila mora biti nedvoumna, kratka in jedrnata. Sporočilo mora vsebovati nujne elemente, ki jih prejemnik sporočila potrebuje za učinkovito ukrepanje (čas, položaj, vrsta nesreče oziroma težav, število ogroženih oseb, kakšna pomoč je potrebna, nujnost zapustitve plovila itd.). Po potrebi se določi razpoložljiv delovni kanal, kjer nato poteka nadaljnja komunikacija. Na klic MAY DAY lahko odgovori samo obalna postaja, njen odgovor pa prejmejo tudi vsa plovila v neposredni bližini, ki jih obalna postaja po potrebi vključi v reševanje. Spodaj so podani primeri postopka oddaje klicev v nujnih primerih.

V primeru oddaje klica DSC so postopki nekoliko drugačni, saj modem DSC omogoča oddajo klicev različnih kategorij. Po oddaji klica preko modema DSC in po prejemu odgovora, je treba oddati ustrezen klic na ustreznem kanalu (delovnem ali 16.) tudi govorno. Glavne kategorije klicev DSC ustrezajo vrstam nujnih klicev v klasični radiotelefoniji. Te kategorije so:

• DISTRESS = klic v stiski. postaja GMDSS omogoča oddajo preko posebnega gumba (običajno zaščiten gumb rdeče barve). Klic v stiski je lahko nepripravljen (undesignated distress) ali pripravljen klic (designated distress). Slednjega je možno predhodno opremiti s standardno vrsto nesreče. GMDSS postaja neprekinjeno oddaja signal v določenih intervalih (3–4 minute), vse dokler ne prejme potrditve obalne postaje. Obalna postaja odgovarja na klice v stiski prioritetno. Njen odgovor vsebuje kategorijo klica, MMSI obalne postaje, MMSI postaje plovila v stiski, vrsto nesreče ter čas in položaj plovila v stiski (v kolikor so bili ti parametri oddani). Takoj po prejemu odgovora od obalne postaje (distress acknowledge) je treba govorno oddati klic MAYDAY na 16. kanalu.
• URGENCY = nujen klic. Takoj po prejemu odgovora nanj je treba govorno oddati klic PAN PAN na delovnem kanalu obalne postaje oziroma izjemoma na 16. kanalu, če je sporočilo namenjeno vsem plovilom v bližini.
• SAFETY = varnostni klic. Takoj po prejemu odgovora nanj je treba govorno oddati klic SECURITE na delovnem kanalu obalne postaje oziroma izjemoma na kanalu 16 VHF, če je namenjen vsem plovilom.
• BUSINESS = poslovni klic. Je navaden klic, ki pa je namenjen raznim obvestilom (vremenski podatki itd.)
• ROUTINE = navaden klic. Vsi ostali klici.

Po prenehanju nevarnosti ali pa v primeru napačne oddaje nujnega klica, je treba opozoriti na nastalo situacijo (<preklicujem distress>). Zaradi boljšega razumevanja je treba pri vseh vrstah govorne komunikacije preko radijskih signalov posamične črke in številke izgovarjati s polnim imenom, in sicer na osnovi mednarodne tabele za črkovanje črk in številk.

Mednarodna tabela za črkovanje črk in številk

Zastavna signalizacija je ena najstarejših oblik optične signalizacije, primerne za sporazumevanje na manjših oddaljenostih. Izvaja se na podlagi Mednarodnega signalnega kodeksa. Signalne zastave predstavljajo posamezne črke in številke. Sporočila na osnovi zastavnih signalov so kodirana, sestavljena iz ene črke, skupin posameznih črk in številk ali s kombinacijami obojih. Mednarodni signalni kodeks zajema 40 signalnih zastav, in sicer 26 črkovnih, 10 numeričnih, tri ponavljalce (nadomestne zastave) in eno odzivno zastavo.

Črkovno signalizacijo je možno izvajati s katerokoli metodo signaliziranja (zastavni signali, svetlobni ali zvočni signali s pomočjo simbolov morsejeve abecede, preko radiotelegrafije ali preko govorne komunikacije). Posamezna črka oziroma številka ali pa ustrezna kombinacija dveh ali treh ima določen pomen, opisan v Mednarodnem signalnem kodeksu. Najznačilnejši deli splošnih vsebin Mednarodnega signalnega kodeksa se nanašajo na nevarnost, pomorske nesreče, navigacijo, hidrografijo, manevriranje, meteorologijo, sporazumevanje, mednarodne zdravstvene predpise itd. Poseben del zastavne signalizacije se nanaša na medicino.

Opombe:

1. Če so enočrkovni signali, označeni z zvezdico (*), oddani zvočno, morajo biti uporabljeni v skladu z zahtevami mednarodnih pravil za izogibanje trčenj na morju (COLREG).
2. Enočrkovni signal “R” trenutno nima nobenega veljavnega pomena.
3. Enočrkovna signala “K” in “S” imata poseben pomen tudi kot pristajalna signala za majhna reševalna plovila s potniki ali posadko v stiski (skladno z mednarodno konvencijo SOLAS, 5. poglavje, 16. pravilo).