Območja prepovedane in omejene plovbe ali sidranja v slovenskem morju predstavljajo predvsem območje mednarodnega pristanišča za tovorni promet Koper, območja naravnih spomenikov in rezervatov ter območja gojenja marikultur (gojišča školjk, ribogojna območja). Lokalno je omejeno ali prepovedano sidranje na območjih oskrbovalnih cevovodov in cevi za izpust. Glede na pomorske predpise so za posamezna plovila podane splošne omejitve oziroma prepovedi sidranja čolnov, privezovanja in plovbe v bližini obale in določenih plovil ali objektov, kot so urejena kopališča, plovne poti na vhodih v pristanišča, pilotske in privezne boje za plovila, plavajoči ali fiksni signalizacijski objekti (luči in svetilniki, boje), zasidrana plovila, potapljaške boje itd.

Za vsa registrirana plovila, ki imajo določeno območje plovbe, to predpisuje tudi maksimalno dovoljeno oddaljenost plovbe od obale. Neregistrirani čolni, čolni na vesla (tudi kajaki), jadralne deske in vodno kolo se smejo oddaljiti največ do 1000 m od obale.

Vodni skuter mora pluti najmanj 250 m in največ 2000 m od obale, in sicer samo od sončnega vzhoda do zahoda. Vsa plovila, razen čolnov na vesla, morajo pluti najmanj 200 m od obale – če motorni čoln glisira, mora biti ta razdalja vsaj 250 m. Ladja (plovilo nad 24 m dolžine) mora pluti najmanj 300 m od obale.

Čoln se sme približati oziroma pluti največ 50 m od označene meje kopališča (običajno z bojami ali drugimi plavajočimi signali), če ta sega nad 150 m od obale, sicer veljajo prej navedene omejitve. V primeru zasidranih plovil ob naravni plaži je treba pluti po zunanji strani in ne med zasidranimi plovili in obalo.

V primeru izvajanja potapljaške dejavnosti je treba plovbo upočasniti in pluti na oddaljenosti vsaj 50 m od ustrezno označenega plovila ali signalizacijske boje, ki označuje mesto potapljanja. Prepovedano je ustavljanje ali sidranje na območju plovnih poti in privezovanje ob fiksne ali plavajoče signalizacijske objekte.

Naravni spomenik Debeli rtič obsega območje okoli strme obale istoimenskega rta. Razteza se v pasu širine 200 m ob obali rta, v dolžini 1,2 km od mandrača Valdoltra v smeri proti NW. Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom. Koordinate mejnih boj so (v smeri N–S):

Koordinate mejnih boj Naravnega spomenika Debeli rtič

j, l (WGS 84) karakteristike luči
45° 35.71′ N 13° 42.68′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 35.68′ N 13° 42.37′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 35.47′ N 13° 42.04′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 35.29′ N 13° 42.13′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 35.19′ N 13° 42.37′ E Ru.Bl.4s1m1M

 

Naravni spomenik zajema do 21 m visoke prepadne stene v kopenskem delu ter plitvo morje in morsko dno raznovrstnih geoloških struktur, ki je bogato z značilnimi predstavniki flore in favne Tržaškega zaliva. Znotraj meja Naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje kakor tudi vsakršno odlaganje odpadkov oziroma onesnaževanje tal, vode in zraka.

Območje Naravnega spomenika Debeli rtič predstavlja zaradi plitvin in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu tudi nevarnost za plovbo. Kardinalna oznaka zahodnega kvadranta opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni vzhodni strani. Kardinalna oznaka rumeno-črno-rumene barve (RuČRu) s svetilnim telesom je nameščena približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW. Koordinate položaja kardinalne oznake so 45°35.47′ N , 13°41.98′ E, karakteristike luči pa B.K(9)15s8m8M.

Naravni rezervat Strunjan obsega severno obalo Strunjanskega polotoka ter pripadajoči pas obalnega morja, od Rtiča Kane na vzhodni strani, preko Rtiča Ronek do Rtiča Strunjan na zahodni strani. Naravni rezervat Strunjan je del širšega Krajinskega parka Strunjan, ki zajema tudi kopenski del med obalo in približno razmejitveno črto od Simonovega zaliva do zaliva Pacug. V krajinski park spadajo še Naravni rezervat Štjuža (Strunjanske soline in laguna Štjuža), del Strunjanskega zaliva med zalivom Pacug in Rtičem Strunjan, ter Naravni spomenik Pinijev drevored ob glavni cesti Koper–Sečovlje mimo naselja Strunjan.

Morski del Naravnega rezervata Strunjan se razteza v dolžini skoraj 4 km, in sicer v priobalnem pasu širine približno 200 m. Zunanjo (morsko) mejo naravnega rezervata ter mejo območja prepovedanega sidranja določa 11 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, od katerih so vse opremljene z opozorilno tablo in svetilnim telesom. Koordinate mejnih boj so (v smeri E–W):

Koordinate mejnih boj Naravnega rezervata Strunjan

j, l (WGS 84) karakteristike luči
45° 32.06′ N 13° 38.51′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 32.08′ N 13° 37.99′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 32.18′ N 13° 37.63′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 32.31′ N 13° 37.29′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 32.28′ N 13° 37.26′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 32.49′ N 13° 37.08′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 32.52′ N 13° 36.80′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 32.39′ N 13° 36.35′ E Ru.Bl.4s1m1M
45°32.34′ N 13° 36.36′ E Ru.Bl.4s1m1M
45°32.35′ N 13° 36.13′ E Ru.Bl.4s1m1M
45°32.12′ N 13° 35.96′ E Ru.Bl.4s1m1M

Rezervat tvorijo strma klifnata obala ter pestro in z morskimi organizmi bogato morsko dno. Pas dolžine 1,5 km znotraj naravnega rezervata, in sicer ob obali zaliva Sv. Križa do vključno Rtiča Ronek, predstavlja osrednji del rezervata. Znotraj osrednjega dela rezervata je prepovedana plovba na motorni pogon in sidranje. Na območju celotnega naravnega rezervata je prepovedano nabiranje vseh vrst morskih organizmov, gospodarski in negospodarski ribolov (z izjemo trnkarjenja), podvodne aktivnosti ter vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa .

Podvodni naravni spomenik Rt Madona obsega območje pasu v dolžini približno 1 km okoli istoimenskega rta. Širina pasu območja spomenika je ob N obali rta okoli 200 m, ob SW obali pa nekoliko manj (100–150 m). Zunanjo (morsko) mejo naravnega spomenika določajo 4 plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike, ki so opremljene s svetilnim telesom. Na skrajnem kopenskem delu Rta Madona stoji tudi velik svetilnik, ki služi kot pomemben orientir in pomoč navigaciji na širšem morskem prostoru. Koordinate položaja svetilnika so 45°31.82′ N, 13°33.79′ E, karakteristike luči pa B.IZO.4s10m15M, Vid 351°-253° (262°). Koordinate mejnih boj naravnega spomenika so (v smeri N–S):

Koordinate mejnih boj Podvodnega naravnega spomenika Rt Madona

j, l (WGS 84) karakteristike luči
45° 31.90′ N 13° 34.11′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 31.92′ N 13° 33.83′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 31.84′ N 13° 33.67′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 31.69′ N 13° 33.83′ E Ru.Bl.4s1m1M

Območje Podvodnega naravnega spomenika Rt Madona je kljub svoji majhnosti eden najizrazitejših in tudi dokaj ogroženih predelov morskega akvatorija. Izpod strmih obal na N strani rta se živoskalno dno spušča do strmega podmorskega praga, vzdolž katerega prebivajo številni morski organizmi, ki tvorijo pomemben del morskega ekosistema. Znotraj meja naravnega spomenika je prepovedana plovba na motorni pogon, sidranje, nabiranje organizmov v neznanstvene namene, podvodni ribolov in kakršnokoli onesnaževanje morskega biotopa .

Motiv iz Sečoveljskih solin

Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) leži v skrajnem jugozahodnem delu Slovenije v bližini meje s Hrvaško. Zaznamuje ga bogata naravna in kulturna dediščina. Obsega najjužnejši del občine Piran, in sicer polotok Seča in celotno območje solin. Znotraj meja parka sta dva deloma plovna kanala, Kanal Sv. Jernej in Kanal Grande (izliv reke Drnice), ter manjši kanali Lera, Piketo, Kurto in Džasi, znotraj katerih je plovba in sidranje s kakršnim koli plovilom prepovedana. Na to opozarja tudi rumena boja stožčaste oblike in tabla z znakom o prepovedi plovbe pred izlivom Kanala Piketo. Enako velja prepoved plovbe v ustju reke Dragonje na skrajnem južnem robu parka.

Varstveni režimi znotraj parka se nanašajo seveda tudi na področje morske plovbe in izvajanje drugih športno-rekreativnih aktivnosti . Kanali Lera, Piketo, Kurto in Džasi, so predvsem zaradi zahtev varovanja naravne in kulturne dediščine že dalj časa na izlivnem delu fizično pregrajeni in plovba po njih ni možna. Na celotnem območju KPSS, predvsem pa v prvem zavarovanem območju parka, tj. na območju Fontanigge (med Kanalom Grande in reko Dragonjo), je prepovedan ribolov, vsakršno onesnaževanje in povzročanje hrupa, ter izvajanje športno-rekreativnih aktivnosti izven za to predvidenih poti in območij. Iz morske strani je prepovedano pristajanje in vstop v kopenski del parka, z izjemo pristajalnih pomolov v Kanalu Grande in v pristanu Soline v okviru organiziranega obiska. Plovba znotraj območja parka ter siceršnja uporaba plovil za potrebe upravljanja, nadzora in spremljanja stanja v parku, je dovoljena v skladu s pogoji, ki jih podrobneje opredeljuje Načrt upravljanja KPSS za obdobje 2011-2021.

Gojenje rib, školjk in drugih morskih živali se izvaja predvsem v ribolovnih rezervatih. V slovenskem morju sta bila za potrebe varstva ribolovnih virov in ribogojstvo ustanovljena dva ribolovna rezervata. Portoroški ribolovni rezervat obsega notranji del Piranskega zaliva s pripadajočimi solinami. Meja poteka od skladišča soli Monfort v Portorožu do opuščenega kamnoloma v Kanegri na Savudrijskem polotoku. Strunjanski ribolovni rezervat obsega morje ob obali Rtiča Strunjan ter notranji del Strunjanskega zaliva (med zalivom Pacug in Rtičem Strunjan) s pripadajočo laguno Štjuža in solinami. Obliko in izvajanje ribolova znotraj ribolovnih rezervatov določa Zakon o morskem ribištvu . Gospodarski in negospodarski ribolov (razen športnega in rekreacijskega ribolova z obale) znotraj meja ribolovnih rezervatov sta prepovedana kakor tudi plovba z ribiškimi plovili brez posebnega dovoljenja. Znotraj meja označenih območij gojenja marikultur je plovba prepovedana, na kar opozarjajo tudi informacijske table na mejnih bojah.

V slovenskem morju so tri večja območja gojenja marikultur, in sicer v zalivu Sv. Jernej tik ob morski meji z Italijo, v Strunjanskem zalivu in v Sečoveljskem zalivu. Gojišče školjk v zalivu Sv. Jernej predstavljajo tri strnjene gojitvene parcele, katerih zunanjo mejo določajo koordinate:

Koordinate mejnih točk gojišča školjk v zalivu Sv. Jernej

j, l (WGS 84)
45° 36.00′ N 13° 42.40′ E
45° 35.85′ N 13° 42.83′ E
45° 35.78′ N 13° 42.77′ E
45° 35.95′ N 13° 42.35′ E

V Strunjanskem zalivu mejo gojišča školjk označujejo 4 manjše plavajoče boje rumene barve in valjaste oblike brez svetilnega telesa. Koordinate položajev boj so:

Koordinate mejnih boj gojišča školjk v Strunjanskem zalivu

j, l (WGS 84) karakteristike luči
45° 31.86′ N 13° 35.61′ E
45° 31.79′ N 13° 35.92′ E
45° 31.76′ N 13° 35.44′ E
45° 31.65′ N 13° 35.80′ E

V Sečoveljskem zalivu mejo širšega območja gojenja marikultur označuje 7 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, opremljenih s svetilnim telesom. Koordinate položajev boj in karakteristike luči so:

Koordinate mejnih boj območja gojenja marikultur v Sečoveljskem zalivu

j, l (WGS 84) karakteristike luči
45° 29.83′ N 13° 34.91′ E Ru.Bl.6s1m1M
45° 29.74′ N 13° 34.77′ E Ru.Bl.6s1m1M
45° 29.64′ N 13° 34.67′ E Ru.Bl.4s1m1M
45° 29.54′ N 13° 34.55′ E Ru.Bl.6s1m1M
45° 29.43′ N 13° 34.43′ E Ru.Bl.6s1m1M
45° 29.11′ N 13° 35.74′ E Ru.Bl.6s1m1M
45° 29.67′ N 13° 35.11′ E Ru.Bl.6s1m1M

V neposredni bližini teritorialnega morja Slovenije se nahajata še dve školjčišči sosednjih držav Italije in Hrvaške, ki ravno tako predstavljata oviro za plovbo oziroma področje prepovedane plovbe. Gojišče školjk v morskih vodah Italije, severno od zaliva Sv. Jerneja, se nahaja približno 180 m NE od morske meje oziroma približno 280 m W od italijanske obale. Gojišče školjk na hrvaški strani Sečoveljskega zaliva, se razteza v dolžini približno 450 m, in sicer 200 m od savudrijske obale in 300 m od krajše, SW stranice območja slovenskega gojitvenega območja.

Koprsko tovorno pristanišče je mednarodno pristanišče. Pomorski zakonik (74. člen) predpisuje: “Plovila in plavajoče naprave ne smejo ovirati javnega prometa v pristanišču. V pristaniškem območju, ki služi mednarodnemu prometu, ni dovoljena plovba plovil brez dovoljenja Uprave RS za pomorstvo”. To pomeni, da znotraj Koprskega tovornega pristanišča ni dovoljena plovba za čolne ter druga registrirana in neregistrirana plovila, manjša od 3 m. V širšem območju pristanišča so voditelji čolnov dolžni upoštevati pravila prednosti, kar pomeni, da se morajo umikati večjim plovilom ter vlačilcem in celotni vleki pri vplutju ali izplutju iz pristanišča.