Uvod

Kakor druge velike mednarodne panoge je tudi pomorstvo vezano na številna tveganja in nevarnosti, ki se lahko pojavijo pri opravljanju tovrstne dejavnosti. Za zagotavljanje in izboljšanje varnosti na morju je bil v pomorskih državah potreben razvoj in sprejem mednarodnih pravil in predpisov, ki to področje urejajo. V Sloveniji zagotavlja varnost in standarde na področju pomorstva ter njihov razvoj predvsem Sektor za pomorstvo (Ministrstvo za infrastrukturo), seveda v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za pomorstvo in z ostalimi akterji na področju pomorstva. Prisotno je tudi stalno sodelovanje v mednarodnih organizacijah s področja pomorstva, v katere je vključena Slovenija.

Krovna organizacija, ki skrbi za varnost pomorskega prometa, je Mednarodna pomorska organizacija (IMO ). Od vseh mednarodnih konvencij, ki predpisujejo varnost pomorskega prometa, je zagotovo najpomembnejša Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju (SOLAS ). Prva verzija je bila sprejeta na konferenci že leta 1914 v Londonu; k potrebi po konvenciji o varnosti na morju je privedla nesreča Titanika leta 1912. Trenutno v veljavi je konvencija iz leta 1974, ki pa je bila od takrat skoraj vsako leto dopolnjena. Po predpisih konvencije ta stopi v veljavo, ko jo podpiše oziroma sprejme vsaj petindvajset držav, katerih celotna trgovska mornarica tvori vsaj 50 % bruto tonaže svetovnega trgovskega ladjevja.

Varnost plovbe po teritorialnem morju in notranjih morskih vodah med drugim ureja Pomorski zakonik. Varnost se zagotavlja z določanjem pogojev, ki jih morajo izpolnjevati plovne poti, objekti za varnost plovbe, pristanišča, sidrišča ter plovila in plavajoče naprave in njihove posadke. Nadzor nad varnostjo plovbe ter izvajanjem reda v pristaniščih in preostalih delih notranjih morskih voda in teritorialnega morja opravlja Pristaniška kapitanija kot sektor v okviru Uprave RS za pomorstvo. Organizira tudi radijsko službo bedenja.

Konvencija o mednarodnih pravilih za izogibanje trčenj na morju (COLREG ) je bila sprejeta 20. 10. 1972 in je stopila v veljavo 15. 7. 1977. Predpis, ki v Sloveniji ureja področje varnosti oziroma preprečevanje trčenja na morju, je Pravilnik o izogibanju trčenju na morju (v nadaljevanju poglavja: pravilnik). Določbe pravilnika so osnova za izvrševanje 24. člena Pomorskega zakonika (zagotavljanje varnosti plovbe). Ker je pravilnik velikega pomena za poznavanje vseh pravil in predpisov, ki zagotavljajo varno plovbo na morju, je smiselno in potrebno poznavanje njegovih bistvenih vsebin. Zato je v nadaljevanju podan povzetek tistih delov pravilnika, ki so najpomembnejši in se neposredno tičejo večinskega dela pomorščakov ter njihovih plovil.

Pravilnik ureja sledeča vsebinska področja:

• splošne določbe;
• pravila za plovbo in manevriranje;
• luči in znamenja;
• zvočni in svetlobni signali;
• dopolnilni signali za plovila, ki ribarijo;
• posebna pravila v pristaniščih Republike Slovenije.

Splošne določbe Pravilnika o izogibanju trčenju na morju

Splošne določbe pravilnika predpisujejo njegovo uporabo oziroma vse uporabnike morskega prostora, ki so zavezani k njegovemu upoštevanju, in njihovo odgovornost. Pravilnik se uporablja za vsa plovila ne glede na njihovo zastavo, ki plujejo v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju Republike Slovenije. Zavezuje tudi plovila, ki plujejo pod slovensko zastavo izven meja notranjih morskih voda in teritorialnega morja Republike Slovenije. Ker je navtični vodnik namenjen rekreativnim pomorščakom oziroma voditeljem osebnih čolnov za rekreacijske namene, na tem mestu ni odveč podati tudi nekaj splošnih definicij (2. člen). Posamezni v pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

• Plovilo pomeni vsako plovilo, vključno s plovili, ki pri plovbi ne izpodrivajo vode, WIG plovili in hidroavioni, ki se uporabljajo ali jih je mogoče uporabiti kot sredstvo za prevoz po vodi.
• Plovilo na mehanski pogon je vsako plovilo, ki ga poganja stroj.
• Jadrnica je vsako plovilo, ki pluje na jadra, pod pogojem, da pogonski stroj, če je na njej vgrajen, ni v uporabi.
• Plovilo, ki ribari, je vsako plovilo, ki lovi ribe z ribiškim priborom, ki omejuje njegovo možnost manevriranja.
• Hidroavion je vsako letalo, ki je sposobno manevrirati na vodi.
• Plovilo, nesposobno za manevriranje, je plovilo, ki se ne more umakniti s poti drugemu plovilu, ker je zaradi posebnih okoliščin nesposobno za manevriranje.
• Plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja je plovilo, ki ima zaradi narave dela omejeno sposobnost manevriranja, in se zato ne more umakniti s poti drugemu plovilu. Tako plovilo je predvsem plovilo, ki je namenjeno polaganju, vzdrževanju ali dviganju navigacijskih znamenj, podvodnih kablov ali cevovodov, poglabljanju, opravljanju hidrografskih raziskovanj ali podvodnih del, oskrbovanju ali premeščanju oseb, zalog ali tovora med plovbo, vzletanju ali pristajanju letal, odstranjevanju min in podobnemu.
• Plovilo, omejeno s svojim ugrezom, je plovilo na mehanski pogon, ki je zaradi svojega ugreza glede na razpoložljivo globino vode in širino plovne poti resno omejeno v možnosti, da zavije s smeri, v kateri pluje.
• Izraz pluti pomeni, da plovilo ni zasidrano ali privezano k obali ali da ni nasedlo. Izraza dolžina in širina plovila pomenita vso njegovo dolžino in največjo širino.
• Zmanjšana vidljivost pomeni vsako okoliščino, v kateri je vidljivost zmanjšana zaradi megle, meglenosti, sneženja ali močne nevihte z dežjem, peščene nevihte in drugih podobnih vzrokov. Po tem pravilniku se šteje, da plovili vidita drugo drugega le tedaj, kadar je mogoče s plovila videti drugo plovilo s prostim očesom.

A. Ravnanje pri vsakem stanju vidljivosti

Pravila za plovbo in manevriranje

Pravila za plovbo in manevriranje predpisujejo ravnanje ladij in drugih plovil pri vsakem stanju vidljivosti, ravnanje plovil, ki vidijo druga drugo ter ravnanje plovil pri zmanjšani vidljivosti.

Opazovanje in varna hitrost. Za primere kateregakoli stanja vidljivosti veljajo pravila o opazovanju dogajanja na morju, plovbi z varno hitrostjo (ki omogoča ob pravilnem in učinkovitem ukrepanju preprečitev trčenja) ter poznavanju primerov in situacij, ki lahko pomenijo nevarnost trčenja.

Nevarnost trčenja. Vedno je treba uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za ugotovitev, ali obstaja nevarnost trčenja z drugim plovilom ali plavajočim objektom. Ob najmanjši verjetnosti trčenja velja, da ta nevarnost obstaja in je treba nemudoma pravilno in učinkovito ukrepati. Dandanašnji je tudi veliko število manjših, rekreativnih plovil opremljenih z radarskimi napravami ter drugim ustreznim sistematičnim načinom odkrivanja objektov. Tovrstne naprave so seveda v veliko pomoč na daljavo ter v primeru zmanjšane vidljivosti, ni pa dopustno sklepanje na podlagi pomanjkljivih informacij. Zato je treba upoštevati tudi vidne spremembe v premikih ali položaju plovil oziroma plavajočih objektov. Velja, da v primeru križanja kurzov dveh plovil obstaja nevarnost trčenja, v kolikor se smer plovila, ki se približuje, znatneje ne spreminja. To pomeni, da azimut, izmerjen v časovnih presledkih proti drugemu plovilu, ostaja nespremenjen. Vendar pa lahko nevarnost trčenja obstaja kljub temu, da je očitna velika sprememba smeri, predvsem v primeru, ko se približuje velika plovilo ali vlačilec ali kadar je plovilo, ki se približuje, na zelo majhni oddaljenosti.

Ravnanja za izognitev trčenju. Ob prisotni nevarnosti trčenja mora biti manever izogibanja pravočasen in odločen. Plovilo, ki se je dolžno izogibati, mora izvesti manever izogibanja tako, da se popolnoma umakne s poti plovilu, ki ima prednost. Prav tako plovilo, ki ima prednost, ne sme spreminjati svoje hitrosti in smeri plovbe.

Plovba v ožinah. Plovilo, ki plove v ozkem kanalu ali plovni poti, se mora držati zunanjega roba kanala ali plovne poti, ki je na njegovi desni strani. Manjša plovila ne smejo ovirati večjih ladij, ki lahko varno plujejo le znotraj meja ozkega kanala ali plovne poti. Plovilo, ki ribari, ne sme ovirati prehoda drugim plovilom. Plovba v smeri prečno na potek ožine ali prehitevanje je dovoljeno le v primeru, ko širina kanala ali plovne poti to varno omogoča, ter ob uporabi ustreznih signalov, ki jasno nakazujejo nameravani manever plovila. Vsako plovilo se mora izogibati sidranju v ozkem kanalu, če okoliščine to dopuščajo.

Sheme ločene plovbe. Potek posamezne sheme ločene plovbe sprejme Mednarodna pomorska organizacija (IMO). Veljajo določena pravila, ki jih morajo upoštevati tako plovila, ki sheme ločene plovbe uporabljajo, kakor tudi plovila, ki plujejo izven območja sheme oziroma v njegovi neposredni bližini.

Za plovila, ki shemo ločene plovbe uporabljajo, velja, da:

• morajo nadaljevati plovbo v splošni smeri, ki jo shema določa;
• se morajo izogibati razmejitvene črte ali cone ločene plovbe, kolikor je to najbolj mogoče;
• se vključujejo v plovno pot ali jo zapuščajo na koncu poti, v čim manjšem možnem kotu glede na splošno smer toka plovbe;
• v normalnih okoliščinah ne smejo uporabljati cone obalne plovbe (območje med ločitveno črto sheme ločene plovbe in obalo), v kolikor lahko za tranzitni promet brez nevarnosti uporabljajo ustrezno plovno pot v shemi ločene plovbe;
• v normalnih okoliščinah ne smejo spremeniti smeri in pluti počez čez črto ali cono ločitve plovnih poti, razen če je to nujno za izogib neposredni nevarnosti ali če je plovilo zaposleno z ribolovom znotraj cone ločene plovbe.

Plovilo, ki je zaposleno z ribolovom znotraj območja sheme ločene plovbe, ne sme ovirati prehoda nobenemu plovilu, ki plove v smeri plovne poti. Plovilo, ki sheme ločene plovbe ne uporablja, mora pluti čim dlje od nje, kolikor je to najbolj mogoče. Prav tako plovilo, krajše od 20 m, ali jadrnica ne sme ovirati varnega prehoda plovilu na mehanski pogon, ki plove v smeri plovne poti. Pravila plovbe v shemah ločene plovbe ne veljajo za plovila, ki imajo omejeno sposobnost manevriranja, ter za plovila, ki so zaposlena z deli za varno plovbo v shemah ločene plovbe.

B. Vodenje plovil, ki vidijo drugo drugega

Za vodenje plovil, ki vidijo drugo drugega, členi pravilnika 13–19 predpisujejo pravila prednosti ter medsebojnih obveznosti plovil. Zaradi jasnega razumevanja in nedvoumnih interpretacij pravilnika so omenjeni členi, ki vsebujejo najpomembnejša določila pravil za plovbo in manevriranje, v nadaljevanju citirani, osnovni primeri pa tudi grafično prikazani.

13. člen

Jadrnice

(1) Kadar se jadrnici približujeta druga drugi tako, da obstaja nevarnost trčenja, se mora ena umakniti drugi na naslednji način:

a) če imata veter z različnih strani, se mora jadrnica, ki pluje z vetrom s svoje leve strani, umakniti s poti;
b) če imata jadrnici veter z iste strani, se mora jadrnica, ki je na vetrni strani, umakniti s poti jadrnici, ki pluje na zavetrni strani;
c) če jadrnica, ki pluje z vetrom z leve strani, vidi jadrnico na vetrni strani in ne more zanjo zansljivo ugotoviti, ali pluje z vetrom z leve ali z desne strani, se ji mora umakniti s poti.

(2) V smislu prejšnjega odstavka je vetrna stran tista, ki je nasprotna strani, na kateri je glavno jadro, če gre za jadrnico s križnimi glavnimi jadri, pa stran, ki je nasprotna strani, na kateri sta največje sprednje in zadnje jadro.

Prikaz medsebojnih pravil prednosti za jadrnice (1a)

Prikaz medsebojnih pravil prednosti za jadrnice (1b)

Prikaz medsebojnih pravil prednosti za jadrnice (1c)

14. člen

Prehitevanje

(1) Plovilo, ki prehiteva, se mora umakniti s poti plovilu, ki ga je dohitelo.

(2) Šteje se, da plovilo prehiteva, kadar se približuje plovilu iz smeri več kot 22,5° za prečnico proti njegovi krmi oziroma ko je proti prehitevanemu plovilu v takšnem položaju, da ponoči ne more videti nobene bočne luči, temveč samo luč na krmi.

(3) Če plovilo dvomi, ali prehiteva drugo plovilo, se mora šteti za plovilo, ki prehiteva, in tako tudi ravnati.

(4) Nobena poznejša sprememba smeri med ploviloma ne daje prehitevajočemu plovilu pravice, da bi se štelo za plovilo, ki križa drugemu smer, in se mora umakniti s poti plovilu, ki ga dohiti, dokler se od njega ne oddalji.

Prikaz pravila prehitevanja plovil

15. člen

Položaj plovil z nasprotnih smeri

(1) Če se plovili na mehanski pogon približujeta z nasprotnih smeri, tako da utegne priti do trčenja, mora vsako zaviti na desno, da se srečata z leve strani.

(2) Šteje se, da je situacija iz prejšnjega odstavka podana, kadar vidi eno plovilo s premca naravnost premec drugega, in sicer ponoči, ko lahko vidi premočrtno jamborne luči drugega plovila in/ali obe njegovi bočni luči, podnevi pa, ko vidi ustrezno sliko drugega plovila.

(3) Če plovilo sumi, da je podana situacija iz prvega odstavka tega člena, mora šteti, da je podana, in tako tudi ravnati.

Prikaz pravil prednosti pri srečanju plovil iz nasprotnih smeri

16. člen

Križanje smeri

Kadar se smeri plovil na mehanski pogon križata tako, da obstaja nevarnost trčenja, se umakne s poti tisto, ki vidi drugo plovilo na svoji desni strani, pri tem pa mu, če je to mogoče, ne sme prekrižati smeri pred njegovim premcem.

Prikaz pravil prednosti pri križanju smeri plovil

17. člen

Ravnanje plovila, ki odstopa pot

Plovilo, ki se je dolžno umakniti s poti drugemu, mora po svojih zmožnostih manevrirati pravočasno in odločno, da se popolnoma umakne.

18. člen

Ravnanje plovila s prednostjo

(1) Če se mora eno od plovil umakniti s poti drugemu, mora drugo obdržati svojo smer in hitrost.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek pa mora drugo plovilo ukreniti vse potrebno, da se z lastnim manevriranjem izogne trčenju, takoj ko postane očitno, da plovilo, ki bi se moralo umakniti s poti, ni ustrezno manevriralo.

(3) Če se plovilo, ki bi moralo obdržati smer in hitrost, znajde tako blizu, da se trčenju ni mogoče izogniti samo z manevriranjem plovila, ki se je dolžno umakniti s poti, mora storiti vse, kar najbolj pripomore k izognitvi trčenju.

(4) Plovilo na mehanski pogon, ki v položaju križanja smeri ravna v skladu z drugim odstavkom tega člena, da bi se izognilo trčenju z drugim plovilom na mehanski pogon z njegove leve strani, ne sme spremeniti smeri v levo, če je to mogoče.

(5) Plovilo, ki odstopa pot, se mora drugemu umakniti s poti ne glede na določbe tega člena.

19. člen

Medsebojne obveznosti plovil

(1) Razen če ni v 10., 11. in 14. členu tega pravilnika drugače določeno:

a) se mora plovilo na mehanski pogon med plovbo umakniti s poti:
– plovilu, nesposobnemu za manevriranje;
– plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja;
– plovilu, ki ribari;
– jadrnici;

b) se mora jadrnica med plovbo umakniti s poti:
– plovilu, nesposobnemu za manevriranje;
– plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja;
– plovilu, ki ribari;

c) se mora plovilo, ki ribari in pluje, umakniti s poti, kolikor je mogoče:
– plovilu, nesposobnemu za manevriranje;
– plovilu z omejeno sposobnostjo manevriranja.

(2) Plovilo, razen plovila, nesposobnega za manevriranje, ali plovila z omejeno sposobnostjo manevriranja, ne sme ovirati varnega prehoda plovila z omejenim ugrezom, ki kaže signale iz 29. člena tega pravilnika, če je to mogoče.

(3) Plovilo, omejeno s svojim ugrezom, mora glede na svoje posebno stanje pluti previdno.

(4) Hidroavion na vodi se mora v primeru nevarnosti trčenja umakniti s poti vsem plovilom in jih ne sme ovirati pri plovbi v skladu z določbami tega poglavja.

(5) WIG plovilo se mora pri vzletanju, pristajanju in letu blizu površine vselej umakniti s poti vsem plovilom in jih ne sme ovirati pri plovbi. Na vodni površini mora ravnati v skladu z določbami tega poglavja, ki veljajo za plovila na mehanski pogon.

Prikaz medsebojnih obveznosti plovil

C. Vodenje plovil pri zmanjšani vidljivosti

Določbe pravilnika, ki predpisujejo vodenje plovil pri zmanjšani vidljivosti, se nanašajo na plovila, ki ne vidijo drugo drugega med plovbo v območju ali blizu območja z zmanjšano vidljivostjo. V takem primeru mora vsako plovilo pluti z varno hitrostjo, ki je prilagojena danim okoliščinam in vidljivosti. Plovilo mora biti v neprestani pripravljenosti za neposreden in nenaden manever. V veliko pomoč so pripomočki za odkrivanje navzočnosti drugih plovil in objektov (radar), ter ustrezni predpisani zvočni signali, ki podajajo položaj ali nameravani manever posameznega plovila.

Kadar se ugotovi, da obstaja nevarnost trčenja, je treba ukrepati kakor vedno v takšni situaciji, s poudarkom na še večji previdnosti in čim bolj oddaljenemu izogibanju drugim plovilom. Če je le možno, se mora umikajoče plovilo izogibati spremembi smeri na levo stran, če je drugo plovilo pred njegovo prečnico, razen če gre za plovilo, ki se prehiteva. Prav tako se mora izogibati spremembi smeri proti plovilu, ki je na njegovi strani prečnice ali proti njegovi krmi.

Po potrebi mora plovilo zmanjšati hitrost do najmanjše, pri kateri še lahko plove v svoji smeri, ali pa celo ustaviti, natančneje preučiti situacijo in obstoječe nevarnosti ter nato nadaljevati s plovbo skrajno previdno ves čas, dokler nevarnost trčenja ni mimo.

Luči in znamenja

Pravilnik o izogibanju trčenju na morju predpisuje tudi vrsto, obliko, barvo ter lastnosti signalizacijskih luči in dnevnih znamenj, ki so jih plovila dolžna uporabljati oziroma morajo biti sestavni del njihove opreme. Predpisane luči se morajo uporabljati od sončnega zahoda do sončnega vzhoda in v tem času uporaba drugih luči ni dovoljena. Prav tako se morajo uporabljati tudi v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda pri zmanjšani vidljivosti oziroma v vseh drugih primerih, kadar se to šteje za potrebno. Tekom dneva oziroma ob zadostni vidljivosti se uporabljajo dnevna znamenja, ki jih predpisuje pravilnik. Dnevna znamenja so črne barve ter oblike krogle, stožca in valja; uporabljajo se tudi v medsebojnih kombinacijah. Definicije posameznih predpisanih luči so sledeče (2. člen):

• Jamborna luč: bela luč, ki stalno sveti v obzornem loku 225°, postavljena pa je v vzdolžnici plovila in tako pritrjena, da se svetloba vidi od črte premca do 22,5° za prečnico na obeh bokih plovila.
• Bočni luči: zelena luč na desnem boku in rdeča luč na levem boku, ki stalno svetita v obzornem loku 112,5° in sta tako pritrjeni, da se svetloba vidi od črte premca do 22,5° za prečnico na zadevni strani plovila. Plovila, krajša od 20 m, imajo lahko bočni luči v kombinirani svetilki, postavljeni v vzdolžni simetrali plovila.
• Krmna luč: bela luč, ki sveti stalno v obzornem loku 135°, postavljena pa je čim bliže krmi in pritrjena tako, da se luč vidi 67,5° na vsako stran plovila, gledano od črte krme.
• Luč za vlečenje: rumena luč enakih značilnosti kot krmna luč.
• Krožna luč: luč, ki sveti stalno v obzornem loku 360°.
• Bliskajoča luč: luč, ki se vidi kot blisk v pravilnih presledkih po 120 ali več bliskov na minuto.

Vrsta in zorni kot vidnosti predpisanih luči

Luči, ki jih predpisuje pravilnik, morajo imeti ustrezno svetlobno jakost in vidljivost (23. člen).

Plovila dolžine 50 m ali več:
• jamborna luč najmanj 6 M daleč;
• bočna luč najmanj 3 M daleč;
• krmna luč najmanj 3 M daleč;
• luč za vlečenje najmanj 3 M daleč;
• bela, rdeča, zelena, rumena krožna luč najmanj 3 M daleč.

Plovila dolžine 12 m do 50 m:
• jamborna luč najmanj 5 M daleč;
• jamborna luč za plovilo, krajše od 20 m najmanj 3 M daleč;
• bočna luč najmanj 2 M daleč;
• krmna luč najmanj 2 M daleč;
• luč za vlečenje najmanj 2 M daleč;
• bela, rdeča, zelena, rumena krožna luč najmanj 2 M daleč.

Plovila dolžine manj kot 12 m:
• jamborna luč najmanj 2 M daleč;
• bočna luč najmanj 1 M daleč;
• krmna luč najmanj 2 M daleč;
• luč za vlečenje najmanj 2 M daleč;
• bela, rdeča, zelena, rumena krožna luč najmanj 2 M daleč.

Neopazna, delno potopljena plovila ali vlečeni objekti:
• bela krožna luč najmanj 3 M daleč.

Pravilnik (24.–32. člen)

Natančno določa, katera plovila so glede na svojo velikost, vrsto pogona (mehanski pogon, jadra, vesla), izvajanje manevra (vleka, ribolov) in stanje (nezmožno ali omejeno manevriranje, sidranje, omejen ugrez) dolžna imeti določene luči ali dnevne oznake in kakšna mora biti njihova uporaba.

Podani so predpisi za naslednje primere:

• za plovila na mehanski pogon (24. člen);
• za vlečenje in potiskanje (25. člen);
• za jadrnice in za plovila na vesla (26. člen);
• za plovila, ki ribarijo (27. člen);
• za plovila, nesposobna za manevriranje, in plovila z omejeno sposobnostjo manevriranja (28. člen);
• za plovila z omejenim ugrezom (29. člen);
• za pilotska plovila (30. člen);
• za zasidrana in nasedla plovila (31. člen);
• za hidroavione (32. člen).

Zaradi jasnega razumevanja in nedvoumnih interpretacij pravilnika so omenjeni členi, ki vsebujejo najpomembnejša pravila glede luči in znamenj na plovilih, v nadaljevanju citirani, osnovni primeri pa tudi grafično prikazani.

24. člen

Plovila na mehanski pogon

(1) Plovilo na mehanski pogon mora med plovbo imeti:

a) jamborno luč na prednjem jamboru;
b) drugo jamborno luč na krmnem jamboru, ki je postavljena višje od luči na prednjem jamboru; plovilu dolžine manj kot 50 m ni treba imeti ene od obeh luči;
c) bočni luči;
č) krmno luč.

(2) Plovilo na zračni blazini mora med plovbo nad vodno površino imeti poleg luči iz prejšnjega odstavka tudi rumeno bliskajočo krožno luč.

(3) WIG plovilo mora imeti pri vzletanju, pristajanju in letu blizu gladine poleg luči iz prvega odstavka tega člena močno rdečo bliskajočo krožno luč.

(4) Plovilo na mehanski pogon dolžine manj kot 12 m ima lahko namesto luči iz prvega odstavka tega člena belo krožno luč in bočni luči.

(5) Plovilo na mehanski pogon dolžine manj kot 7 m in katerega največja hitrost ne presega 7 vozlov, ima lahko namesto luči iz prvega odstavka tega člena belo krožno luč. Takšno plovilo mora imeti tudi bočni luči .

(6) Na plovilu na mehanski pogon dolžine manj kot 12 m se lahko postavi jamborna luč ali bela krožna luč izven vzdolžne simetrale plovila, če je ni mogoče postaviti na njem. Pri tem morata biti bočni luči v eni kombinirani svetilki, postavljeni v vzdolžni simetrali plovila, ali čim bližje vzdolžni simetrali plovila, na katero je postavljena jamborna luč ali bela krožna luč.

Prikaz predpisanih luči za plovila na mehanski pogon

26. člen

Jadrnice in plovila na vesla

(1) Jadrnica mora med plovbo imeti:

a) bočni luči;
b) krmno luč.

(2) Jadrnice dolžine manj kot 20 m imajo lahko luči iz prejšnjega odstavka kombinirane v eni svetilki, postavljeni na vrhu ali blizu vrha jambora na najvidnejšem mestu.

(3) Jadrnica ima lahko med plovbo poleg luči iz prvega odstavka tega člena na vrhu ali blizu vrha jambora na najvidnejšem mestu dve krožni luči, postavljeni navpično druga nad drugo, zgornjo rdečo in spodnjo zeleno. Teh dveh luči ni dovoljeno imeti skupaj s kombinirano svetilko, ki je dovoljena po prejšnjem odstavku.

(4) Jadrnica dolžine manj kot 7 m mora imeti luči, predpisane v prvem ali drugem odstavku tega člena, če pa jih nima, mora imeti pripravljeno električno ročno svetilko ali svetilko z belo svetlobo in jo mora pravočasno prižgati, da se izogne trčenju.

(5) Plovilo na vesla ima lahko luči, ki so v tem členu predpisane za jadrnice, če teh nima, pa mora imeti pripravljeno električno ročno svetilko ali svetilko z belo svetlobo in jo mora pravočasno prižgati, da se izogne trčenju.

(6) Plovilo, ki pluje na jadra in hkrati na stroj, mora imeti na svojem prednjem delu na najvidnejšem mestu znamenje v obliki stožca z vrhom, ki je obrnjen navzdol.

Prikaz predpisanih luči za jadrnice in plovila na vesla

27. člen

Plovila, ki ribarijo

(1) Plovilo, ki ribari, bodisi da pluje bodisi da je zasidrano, mora imeti samo luči in znamenja, predpisana s tem členom.

(2) Plovilo, ki ribari z vlečnimi mrežami (v nadaljnjem besedilu: vlečnice), mora imeti:

a) dve krožni luči, postavljeni navpično druga nad drugo, od katerih je zgornja zelena, spodnja pa bela, ali signalno znamenje, ki je sestavljeno iz dveh stožcev, postavljenih navpično drug nad drugim tako, da se jima vrhova stikata;
b) jamborno luč proti krmi za in nad zeleno krožno lučjo; plovilu dolžine manj kot 50 m te luči ni treba imeti;
c) če pluje, poleg luči iz prejšnjih točk bočni luči in krmno luč.

(3) Plovilo, ki ribari brez vlečnic, mora imeti:

a) dve krožni luči, postavljeni navpično druga nad drugo, od katerih je zgornja rdeča, spodnja pa bela, ali signalno znamenje, ki je sestavljeno iz dveh stožcev, postavljenih navpično drug nad drugim tako, da se jima vrhova stikata;
b) če sega spuščena naprava vodoravno več kot 150 m od plovila v smeri, v katero sega, belo krožno luč ali stožec z navzgor obrnjenim vrhom;
c) če pluje, poleg luči iz prejšnjih točk, bočni luči in krmno luč.

(4) Plovilo, ki ribari zelo blizu drugih plovil, ki ribarijo, mora imeti dodatne signale iz 38. do 40. člena tega pravilnika.

5) Če plovilo ne ribari, ne sme imeti luči in znamenj, ki jih določa ta člen, temveč samo luči in znamenja, predpisana za plovilo njegove dolžine.

Prikaz predpisanih luči in dnevnih oznak za plovila, ki ribarijo

Zvočni in svetlobni signali

Zvočni signali se lahko uporabljajo v različnih primerih, predvsem za signaliziranje ob spremembi smeri plovbe (levo, desno, vzvratna plovba), ob prehitevanju v ožinah ali kanalih, ob slabi vidljivosti, v primeru nevarnosti itd. V ta namen mora biti plovilo ustrezno opremljeno z napravo za oddajanje signalov, kar je odvisno od njegove dolžine. Običajno je to piščalka ali zvonec, pri daljših plovilih (nad 100 m) pa poleg tega tudi enolično prepoznavni gong. Plovila, krajša od 12 m, sicer niso obvezana imeti v svoji opremi tovrstnih naprav, vsekakor pa je priporočljivo kakršnokoli sredstvo za dajanje učinkovitega zvočnega signala.

Zaradi enoličnega razpoznavanja različnih zvočnih signalov je treba ločiti med:

Zaradi enoličnega razpoznavanja različnih zvočnih signalov je treba ločiti med:

 

  • kratkim piskom (•): zvok, ki traja približno 1 sekundo;
  • dolgim piskom (—): zvok, ki traja 4–6 sekund.

 

 

Signali za manever in opozorilni signali. Kadar plovili vidita drugo drugega, mora plovilo na mehanski pogon označiti svoj manever z ustreznim zvočnim (dodatno lahko tudi s svetlobnim) signalom piščalke. Ob uporabi svetlobnih signalov mora vsak blisk trajati 1 sekundo, prav tako presledek med posameznimi bliski. Premor med zaporednimi signali ne sme biti krajši od 10 sekund. Signali piščalke za manevre imajo naslednji pomen:

 

  • 1 kratek pisk / blisk (•) : “zavijam desno”
  • 2 kratka piska / bliska (• •) : “zavijam levo”
  • 3 kratki piski / bliski (• • •) : “vozim vzvratno”

 

Kadar plovili vidita drugo drugega v ozkem kanalu ali na plovni poti, imajo signali naslednji pomen:

 

  • 2 dolga piska in 1 kratek pisk (— — • )  : “nameravam vas prehiteti po vaši desni strani”
  • 2 dolga piska in 2 kratka piska (— — • •) : “nameravam vas prehiteti po vaši levi strani”
  • 1 dolg, 1 kratek, 1 dolg, 1 kratek pisk (— • —  •) : “strinjamo se s prehitevanjem”
  • 5 kratkih, hitrih piskov / bliskov ( • • • • • ): “ne razumemo nameravanega manevra”
  • 1 dolg pisk (—) : “približujemo se zavoju” (zahteva enak odgovor drugih plovil)

 

 

Zvočni signali ob zmanjšani vidljivosti. Tovrstni zvočni signali so potrebni v primeru, kadar se plovilo nahaja v območju ali blizu območja z zmanjšano vidljivostjo, bodisi podnevi ali ponoči. Najpomembnejši signali so naslednji:

 

  • 1 dolg pisk v intervalu največ 2 minut (—) : plovilo na mehanski pogon med plovbo
  • 2 dolga piska s presledkom 2 sekund, v intervalu največ 2 minut (— 2s —) : plovilo na mehanski pogon, ki se ne premika
  • 1 dolg pisk in 2 kratka piska v intervalu največ 2 minuti (—  •  • ) : plovilo, nesposobno za manevriranje; plovilo z omejeno sposobnostjo manevriranja; plovilo z omejenim ugrezom; jadrnica; plovilo, ki je zaposleno z ribolovom; plovilo, ki vleče ali potiska druga plovila
  • 4 kratki piski ( • • • • ) : pilotsko plovilo med opravljanjem pilotaže

 

 

Plovila, krajša od 12 m, niso dolžna dajati nobenega od naštetih signalov, vendar morajo vseeno v presledkih največ dveh minut dajati kakšen drug učinkovit zvočni signal. Zasidrano plovilo mora v presledkih največ ene minute hitro zvoniti z zvoncem približno vsakih pet sekund. Plovilo, dolgo 100 m ali več, se mora oglašati z zvoncem na premcu plovila, takoj nato pa dajati približno pet sekund trajajoč signal na zadnjem delu plovila z naglim udarjanjem ob gong. Poleg tega sme oddajati zasidrano plovilo po tri zaporedne piske, in sicer en kratek, en dolg in en kratek pisk, da opozori s tem plovilo, ki se mu približuje, na svoj položaj in možnost trčenja.

 

 

Signali za vzbujanje pozornosti. Če je treba vzbuditi pozornost drugega plovila, sme dajati vsako plovilo svetlobne ali zvočne signale, ki jih ni mogoče pomotoma zamenjati s kakšnim drugim predpisanim signalom, ali pa sme naravnati snop žarometa v smeri nevarnosti, vendar tako, da ne zbega drugih plovil. Svetlobni signal za vzbuditev pozornosti drugega plovila mora biti takšen, da si ga ni mogoče napačno razlagati kot navigacijsko oznako, pri čemer se je treba izogibati uporabi vrtljivih luči ali luči s prekinitvami in z močno svetlobo.

 

Signali za nevarnost. Uporabi jih plovilo v nevarnosti, ki prosi za pomoč. Zvočni signal za nevarnost ali pomoč je nepretrgan zvok s kakršnokoli pripravo za dajanje signala v megli. Svetlobne signale za nevarnost se odda s pomočjo signalnih raket rdeče barve, izstreljenih druga za drugo v kratkih presledkih (ponoči), ali s pomočjo dimnih raket, ki izpuščajo oranžen dim (podnevi). Lahko se uporabi strel s strelnim orožjem ali kakšen drug eksploziven signal, izstreljen v presledkih približno ene minute. Plovilo lahko oddaja signal, ki sestoji iz skupine
• • • — — — • • • (SOS) z Morsejevimi znaki ali radiotelefonski signal Mayday. Možni so tudi drugi signali v skladu z Mednarodnim signalnim kodeksom (črkovni, zastavni) in vsakršni odobreni signali za alarm, posredovani preko radiokomunikacijskega sistema ali s pomočjo plavajočega satelitskega radijskega oddajnika položaja v sili. Vse tovrstne signale je prepovedano uporabljati v kakršnekoli druge namene, razen za opozarjanje na nevarnost ali potrebo po pomoči.