Plovba ob W obali Istrskega polotoka v smeri NNW nas pripelje do vstopa v najsevernejši del Jadranskega morja, Tržaški zaliv, imenovan po največjem jadranskem pristanišču Trstu. Navidezna meja vstopa v Tržaški zaliv poteka po približno 11,4 M (21 km) dolgi črti med Savudrijo in Gradežem. Tržaški zaliv s svojimi 550 km2 predstavlja manj kot polovico odstotka celotnega Jadranskega morja. Najznačilnejši veter v Tržaškem zalivu je burja, ki v tem delu Jadrana piha pretežno iz smeri ENE. Največjo moč razvije jeseni in pozimi, in sicer med Sesljanom in Devinom ter v bližini Trsta. V zimskem času se pojavlja tudi močnejši jugo, ki lahko ob močnem in dolgotrajnem pihanju povzroči večji dvig morske gladine v zalivu. V poletnem času so pogostejši vetrovi W in SW smeri, pozimi pa NW, katere lahko spremlja tudi gosta megla, ki je na Jadranu najpogostejša prav v Tržaškem zalivu.
Shema ločene plovbe v severnem Jadranu
Večje ladje vplujejo na območje Tržaškega zaliva v položaju med omenjenima mejnima točkama, svetilnikom na rtu Donja Savudrija (45°29′ N, 13°36′ E) in mestom Gradež (45°41′ N, 13°23′ E). Od tukaj vodi glavna plovna pot skozi Tržaški zaliv v smeri proti večjim pristaniščem Koper, Trst in Tržič.
Priobalna plovba z malimi plovili omogoča vplutje v slovensko teritorialno morje v dveh skrajnih točkah, v zalivu Sv. Jernej iz smeri N in pri rtu Savudrija iz smeri SW. Ob prehodu slovensko-italijanske državne meje v zalivu Sv. Jernej je treba paziti na označeno območje gojenja marikultur in na manjšo podvodno razbitino (45°35.82′ N, 13°42.97′ E). Z nadaljevanjem plovbe okoli Debelega rtiča (kardinalna oznaka W kvadranta opozarja na plitvino) že vplujemo v Koprski zaliv.
Pred vstopom v slovensko teritorialno morje iz smeri SW, to je pred obplutjem skrajnega NW rta Istrskega polotoka, je potrebno nameniti pozornost dvema plitvinama, ki se nahajata dobre 0,5 M od obale, in sicer sta to plitvina Piranor (8,4 m) NW od rta Donja Savudrija ter plitvina Grbo (6,5 m), točno v smeri W od rta Gornja Savudrija. Nezmotljivi orientir, ki v tej smeri plovbe že napoveduje znano podobo Piranskega zaliva in rta Madona, je visok stolp svetilnika na rtu Donja Savudrija (Punta Faro). Svetilnik dominira na celotnem področju Tržaškega zaliva in dalje vse do Lignana, opominjajoč na eno izmed svojih pomembnih zgodovinskih vlog, ko je predstavljal rešilno točko italijanskim morjeplovcem, zaščito pred tržaško burjo ali pred močnim jugom, na kar spominja tudi italijansko ime rta Savudrija, Punta Salvore (salvare – rešiti). Približno 1 M plovbe dalje v smeri NE se polotok Savudrija zaključi in s tem odpre pogled na Piranski zaliv in impresiven zvonik cerkve Sv. Jurija nad rtom Madona. Od izliva reke Dragonje po približno 47 km obalne linije slovenskega morja se ta zaključi na skrajni severni obalni točki v zalivu Sv. Jernej.
