Grafični prikaz pristanišč in sidrišč

Razdalje v morskih miljah med pristanišči in sidrišči na območju Koprskega zaliva

Splošne informacije

Topografija

Najgloblji del Koprskega zaliva se razteza med Debelim rtičem in rtičem Petelin. Severna in južna obala zaliva sta pretežno strmi in visoki, vzhodna obala pa je bistveno nižja. Na tem mestu je na naplavnih ravnicah reke Rižane in rečice Badaševice ter severnih pobočjih griča Markovca nastalo mesto Koper. Staro mestno jedro stoji na nekdanjem skalnem otoku, katerega so s kopnim povezovale soline v okoliških plitvinah. Danes je območje nekdanjih solin osušeno in predstavlja pretežno kmetijske površine (Bonifika). Ob izlivu reke Rižane na vzhodni obali zaliva, N od starega mestnega jedra, so poglobljeni trije bazeni modernega tovornega pristanišča Koper. Tik ob starem mestu, na njegovi W strani, je staro mestno pristanišče, na njegovi N strani pa je nastala marina Koper. Južna obala zaliva, E od rtiča Viližan in približno 2 M W od mesta Koper, se s pobočij griča Markovca strmo spušča do morja in zaključuje z značilnimi rumenimi klifi. 3,5 M SE od Debelega rtiča, v zaledju Koprskega tovornega pristanišča in za Škocjanskim zatokom, se v dolini reke Rižane dviga osamljeni grič Srmin (84 m).

Ladja, zasidrana v Koprskem zalivu

Orientacija

V smeri NW od skrajne točke Debelega rtiča, dobre 0,5 M od obale, je kardinalna oznaka W kvadranta rumeno-črno-rumene barve s svetilnim telesom (45°35.47′ N , 13°41.98′ E, B.K(9)15s8m8M). Na severni obali zaliva, v zalivu Valdoltra, so dobro vidne stavbe Ortopedske bolnišnice Valdoltra z visokim dimnikom v ozadju. Na vzhodni obali zaliva je Koprsko tovorno pristanišče, kjer je dobro vidna pristaniška infrastruktura (visoki žerjavi bele barve, silosi, razsuti in kontejnerski tovor itd.).

Pred pristaniščem plavajoče boje s svetilnimi telesi (lateralne oznake) označujejo plovne poti v posamezne bazene. Za starim jedrom mesta Koper in v novejšem predelu Semedela so vidne visoke stanovanjske stolpnice. V južnem delu zaliva se v morje izteza rtič Petelin. S od njega leži mesto Izola s pristaniščem in marino, E pa ladjedelnica Izola (visoki žerjavi). Med mestoma Koper in Izola, predvsem E od rta Viližan, so vidne stene rumenkaste barve ter ruševina na griču Markovec. Na skrajni jugozahodni obali zaliva W od mesta Izola, med rtičem Kane in rtičem Strunjan, se strmo v morje spuščajo flišnati klifi, visoki tudi do 70 m. Pod njimi so plavajoče rumene boje s svetilnimi telesi, ki označujejo mejo naravnega rezervata Strunjan.

Vremenske značilnosti

Burja, značilen veter slovenskega primorja, piha v Koprskem zalivu zmerneje kot v severnejšem tržaškem pristanišču. Zato pa so nevarnejši močnejši vetrovi iz SW in W smeri, ki lahko znotraj zaliva povzročijo intenzivno valovanje morja, nevarno predvsem za manjša plovila. Pogost nevšečen vremenski pojav je megla, ki lahko v zimskem času močno oteži varno plovbo. Vremenske neprilike (vidljivost manjša od 400 m, moč vetra in stanje morja nad 4 bf) predstavljajo omejitev tudi za vplutje in izplutje večjih ladij v Koprsko tovorno pristanišče, predvsem tankerjev, ki prevažajo nevarne snovi.

 

Pristanišča in sidrišča

Največje in najvarnejše pristanišče za mala plovila sta obe marini (marina Koper in marina Izola) ter mestni pristanišči Koper in Izola. V slednjih so komunalni privezi večji del leta stalno zasedeni s plovili domačinov. Pred N vetrovi nudi zaščito tudi majhen mandrač v zalivu Valdoltra pod istoimensko bolnišnico, ki pa je izpostavljen vetrovom S in SW smeri. Ob burji je za mala plovila možno sidranje ob severni obali zaliva na globinah 8–10 m, vendar dno ne drži dobro. V primeru N in W vetrov ni priporočljivo sidrati ob južni obali zaliva, saj tam z izjemo obeh marin in mestnih pristanišč ni varnega zaklona.

 

Karakteristike morja

Srednje amplitude morskih men so v času plime okoli 0,8 m, v času oseke okoli 0,2 m. Močni in dolgotrajni S vetrovi (ciklonalni jugo) lahko v zimskem času (december in januar) povzročijo dvig morske gladine do 1,2 m ter poplavljanje pomolov in nabrežja v mestnem pristanišču Koper. Podobno lahko dolgotrajna burja (anticiklonalna burja) zniža nivo morske gladine do 0,6 m. Morski tokovi v zalivu so šibki, v povprečju od 0,3 vozla (mestno pristanišče Koper) do 0,5 vozla (Koprsko tovorno pristanišče, pristanišče Izola). Z orkanskimi vetrovi (burja) lahko hitrost toka narase na 0,7 do 1,0 vozla. Gostota morske vode je v povprečju od 1023 kg/m3 (poleti) do 1030 kg/m3 (pozimi).

Opozorila. Pas širine 200 m okoli Debelega rtiča predstavlja območje istoimenskega naravnega spomenika, znotraj katerega je prepovedano sidranje in plovba na motorni pogon.

Meje naravnega spomenika označuje 5 rumenih plavajočih boj s svetilnim telesom. Kardinalna oznaka W kvadranta s svetilnim telesom, približno 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW (45°35.47′ N , 13°41.98′ E, B.K(9)15s8m8M), opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni E strani.

Na območju Koprskega tovornega pristanišča so s plavajočimi bojami (lateralne oznake) označene plovne poti v posamezne bazene tovornega pristanišča.

Na skrajni jugozahodni obali Koprskega zaliva, med rtičema Kane in Strunjan, 11 plavajočih rumenih boj s svetilnim telesom označuje meje naravnega rezervata Strunjan.

Celotna južna in jugozahodna obala Koprskega zaliva izven mestnih pristanišč ali marin ne nudi možnosti varnega sidranja in zaščite pred vetrovi N in W smeri.

Zaliv Sv. Jernej

Opozorilo. 0,5 M N od zaliva se pričenja obsežno območje gojenja marikultur (na italijanski in na slovenski strani meje), ki se razteza na površini približno 30 ha in znotraj katerega je plovba prepovedana. Globine v dnu zaliva so zelo nizke. Zaliv ne nudi zaščite pred vetrovi N do W smeri!

Pomol na jugozahodni obali zaliva Sv. Jernej

Opis obale slovenskega morja pričenjamo na njeni skrajni severni točki, v zalivu Sv. Jernej. V NE delu zaliva se na obali zaključuje kopenska meja med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo (kopenski mejni prehod Lazaret), ki v nadaljevanju poteka po Osimski meji – nekdanji morski meji med Republiko Italijo in SFRJ. Na italijanski strani zaliva, v njegovem skrajnem NE delu, je majhno istoimensko pristanišče (Porto S. Bartolomeo), ki ga zapirata kratek S in nekoliko daljši W pomol. Na čelu slednjega stoji svetilnik rdeče barve (45°35.78′ N, 13°43.32′ E, R.Bl.3s6m3M). Globine v pristanišču ne presegajo 2 m. Dno v zalivu Sv. Jernej je precej plitko – približno 50 m od obale se razteza pas občasno poplavljenega območja (na karti prikazan v zeleni barvi).

Globine dosežejo 5 m šele 200 m od obale, tako da zaliv plovilom ne nudi ustrezne zaščite pred vetrovi N do W smeri, zaprt pa je pred vetrovi iz smeri S do SW. Na jugozahodni obali zaliva je urejeno kopališče z malim pomolom, ki je del Počitniškega doma Debeli rtič (v lasti Ministrstva za notranje zadeve). Ob pomolu je morje plitvo in ni namenjen pristanku plovil.

Zaliv Sv. Jernej

Kopališče Rdečega križa Slovenije

Opozorilo. V pasu širine 200 m okoli Debelega rtiča se razteza območje istoimenskega naravnega spomenika, znotraj katerega je prepovedano sidranje in plovba na motorni pogon.

Njegovo zunanjo mejo določa 5 plavajočih boj rumene barve in valjaste oblike, ki so vse opremljene s svetilnim telesom .

Območje naravnega spomenika predstavlja zaradi plitvin (in zgolj občasno poplavljenih predelov neposredno ob rtu) nevarnost za plovbo – treba je pluti na primerni oddaljenosti od obale.

Kardinalna oznaka W kvadranta rumeno-črno-rumene barve s svetilnim telesom (B.K(9)15s8m8M) opozarja na nevarnost (plitvino) na njeni E strani.

Nameščena je 0,5 M od skrajne točke rta v smeri NW (45°35.47′ N , 13°41.98′ E). Pristajanje ob pomolih je prepovedano, z izjemo plovil za prevoz otrok.

Kopališče Rdečega križa Slovenije, Debeli rtič

V smeri proti W obplujemo Debeli rtič. Slabe 0,5 M dalje v smeri SE, kjer se konča meja naravnega spomenika, strma obala pa se deloma položi, je kopališče Rdečega križa Slovenije z majhnim pristajalnim pomolom, ki je v upravljanju Mladinskega letovišča in zdravilišča Debeli rtič.

Tik ob pomolu so urejeni kopalni bazeni, majhen mandrač pa je namenjen izključno pristajanju plovil za potrebe prevoza otrok oziroma gostov letovišča.

Med zunanjim pomolom mandrača in kratkim pomolom približno 100 m SE od mandrača je v poletnem času razpeta varovalna mreža kopališča.

Kopališče Rdečega križa Slovenije

Mandrač Valdoltra

Opozorilo. Mandrač Valdoltra je izpostavljen vetrovom S in SW smeri!

Mandrač Valdoltra z bolnico in dimnikom v ozadju

V nadaljevanju postane obala ponovno strma, vse do malega rtiča pred zalivom Valdoltra, za katerim je majhen istoimenski mandrač Valdoltra.

Rtič se zaključuje z betonskim pomolom, na čelu katerega stoji svetilnik rdeče barve (45°34.78′ N, 13°43.55′ E, R.Bl(2)6s5m4M).

Globina na zunanji in čelni strani pomola je 2,5 m, na zunanji strani so tri kovinske privezne bitve.

Glavni pomol se na zunanji strani nadaljuje v smeri NW s kamnito obalo, globine pa se hitro spustijo pod 2 m.

Na notranji strani pomola je globina sprva preko 2 m, nato pa proti začetku pomola pada. V N delu mandrača je manjši pomol – valobran, za katerim globine ne presegajo 1 m.

E od valobrana se ob obali razteza pas občasno poplavljenega območja (na karti prikazan v zeleni barvi). V ozadju stopničaste betonske obale stoji poslopje Ortopedske bolnišnice Valdoltra z visokim dimnikom v ozadju.

Mandrač Valdoltra je majhno občinsko pristanišče s komunalnimi privezi, katere zasedajo plovila domačinov in praviloma ni prostora za dnevni vez turističnih plovil.

V primeru nevarnosti nudi zaščito predvsem pred vetrovi N in deloma NW smeri, izpostavljen pa je vetrovom S in SW smeri.

Mandrac Valdoltra

Avtokamp in pomol Adria Ankaran

Opozorilo. Celoten priobalni pas je plitev, pristajanje na območju kopališča avtokampa Adria Ankaran ni mogoče (z izjemo ob pomolu Adria Ankaran).

Lesen kopališki pomol pred avtokampom Adria Ankaran

V zaledju obale, neposredno v bližini zaliva Valdoltra, se razteza mestece Ankaran. Pred mestom se ob morju nahaja avtokamp Adria Ankaran.

Za potrebe kopališča sta bila postavljena dva lesena pomola na betonskih stebrih. Najnižje globine ob obeh ne presegajo 1 m.

Približno na sredini med koncema obeh pomolov, 100 m od obale, je na lesenih stebrih manjša kopalna ploščad, namenjena plavalcem.

Tik ob obali je pas občasno poplavljenega območja (na karti prikazan v zeleni barvi). Kopališče med obema koncema lesenih pomolov je v poletnem času ograjeno s plavajočo zaščitno mrežo.

Kot orientir na obali, v zaledju S pomola, stoji ob kopalnem bazenu tobogan modre barve.

Adria Ankaran
Pomol Adria Ankaran

V nadaljevanju obale v smeri SE, približno 0,15 M od S pomola kopališča avtokampa, je večji betonski pomol Adria Ankaran, namenjen predvsem pristajanju manjših turističnih plovil.

Najnižje globine na čelni strani pomola komaj presegajo 1 m, ob boku pomola pa proti obali hitro padajo.

Na robovih pomola so štiri betonske privezne bitve. Ob vznožju pomola je na njegovi severni strani navoz za splavljenje manjših plovil. E od pomola Adria Ankaran se razteza obsežnejše občasno poplavljeno območje.

Pomol Adria Ankaran

Mandrač Sv. Katarina

Opozorilo. Globine v mandraču Sv. Katarina so nizke in ob najnižjem nivoju morja omogočajo plovbo in privez samo plovilom z majhnim ugrezom (severni pomol do 1 m, južni privezi do 0,5 m).

Leseni pomoli v mandraču Sv. Katarina

Približno 0,5 M v smeri SE od pomola Adria Ankaran se daleč v morje izteguje nizek, nasut valobran, ki iz S smeri ščiti majhen mandrač Sv. Katarina. Mandrač je izrazito lokalne narave, opremljen s komunalnimi privezi na južni in severni strani.

Z NW smeri vstop v mandrač zapira nizek betonski pomol, na čelu katerega stoji majhen svetilnik. V koncu mandrača je navoz za splavljanje manjših plovil.

Kot orientir na obali, v zaledju NW pomola, so na obali športna igrišča, ograjena z visoko in dobro vidno zeleno zaščitno mrežo. V prihodnosti je z izgradnjo novega pomola tovornega pristanišča Koper predvidena tudi ureditev mandrača Sv. Katarina.

Takoj za mandračem Sv. Katarina, v smeri proti S, se že pričenja območje Koprskega tovornega pristanišča. Prav predeli med Bazenom III ter mandračem Sv. Katarina so predvideni za širitev in ureditev koprske pristaniške infrastrukture (tretji pomol).

Mandrač Sv. Katarina

Koprsko (tovorno) pristanišče

Opozorilo. Zaradi neprestanega prometa ladij in vlačilcev je na območju plovnih poti okoli tovornega pristanišča Koper potrebna velika previdnost! Pomorski zakonik (74. člen) predpisuje, da plovila in plavajoče naprave ne smejo ovirati javnega prometa v pristanišču. V pristaniškem območju, ki služi mednarodnemu prometu, je za rekreativna in druga mala plovila prepovedana plovba brez dovoljenja Uprave RS za pomorstvo. V širšem območju pristanišča so vsa rekreativna plovila dolžna upoštevati pravila prednosti, kar pomeni, da se morajo umikati večjim plovilom ter vlačilcem in celotni vleki pri vplutju ali izplutju iz pristanišča.

Koper tovorno pristanišče

S svojo lego v osrčju Evrope predstavlja Koprsko tovorno pristanišče južna vrata za mednarodne trgovinske pomorske poti.

Leži na najkrajši transportni poti, ki povezuje trgovska središča v srednji in vzhodni Evropi z deželami Sredozemlja.Ta dejstva botrujejo razvoju koprskega pristanišča v vedno pomembnejše logistično distribucijsko središče.

Osnovna pristaniška dejavnost vključuje pretovor, skladiščenje, vleko ladij, njihov privez in odvez. Pristaniške storitve v koprskem pristanišču izvaja podjetje Luka Koper, d.d..

Pristaniška dejavnost se vrši v enajstih specializiranih terminalih, ki so opremljeni za izvajanje pretovora in skladiščenja vseh blagovnih skupin (splošni tovori, kontejnerji, tekoči tovori, vozila, sipki in razsuti tovori). Poleg tega osnovno pristaniško dejavnost dopolnjujejo še dodatne storitve na blagu, ki se izvajajo v okviru posameznih terminalov. Luka Koper nudi tudi logistično, marketinško, trgovsko, finančno, informacijsko in investicijsko podporo. V letu 2018 je bil v Koprskem tovornem pristanišču opravljen ladijski pretovor v skupni teži približno 24 048 618 ton (vir: www.luka-kp.si).

Morski del tovornega pristanišča Koper sestavljajo trije poglobljeni bazeni s pripadajočimi priveznimi pomoli in pretovornimi terminali. Pristanišče vključuje skoraj 2 km priveznega prostora z globinami od 6 do 17 m. Bazen I je namenjen predvsem za kontejnerski tovor (globine ob priveznih pomolih do 11 m), Bazen II za pretovarjanje nafte, njenih derivatov in lesa (globine do 14 m, v koncu bazena se v morje izliva reka Rižana), južni del Bazena III pa je namenjen pretovarjanju železove rude in premoga (globine do 17 m).

Severna obala Bazena III je še v gradnji. Mesto vplutja v Bazen I in Bazen II označuje en oziroma dva para osvetljenih plavajočih boj (lateralne oznake).

Vplovno pot v Bazen III označuje glavna pilotska boja z lučjo (oznaka varnih voda belo-rdeče barve, 45°33.87′ N , 13°41.95′ E, B.Dbl.10s3m6M) in radarskim odbojnikom (elektronski radarski reflektor “Phalconet”, 80 cm visoka palica), ter štirje pari osvetljenih plavajočih boj (lateralne oznake).

V koncu Bazena III dva svetilnika določata pokrito smer vplutja v bazen 089° (prednji svetilnik Ru.K.8m10M, zadnji Ru.K.12m10M).Na severni strani vhodov v Bazena I in II sta 0,05 M (100 m) od obale po dve plavajoči privezni boji bele barve.

Običajno mesto sidranja ladij, ki čakajo na vplutje v pristanišče, se nahaja približno 1,2 M SSE od Debelega rtiča na globinah okoli 18 m, kjer je dno pretežno muljasto. Celotno sidrišče koprskega pristanišča omejuje poldnevnik 13°40′ vzhodno in vzporednik 45°35′ severno.

Na južni del Bazena I se že naslanja staro jedro mesta Koper. W del južnega pomola Bazena I služi privezu vlačilcev in potniških ladij (globine od 3 do 8 m). V smeri proti W, slabih 100 m S od plavajočega para osvetljenih boj, ki označujejo mesto vplutja v Bazen I, se izteza N valobran malega turističnega pristanišča marine Koper.

Koper tovorno pristanišče

Marina Koper

VHF kanal 17, tel.: +386 (0)5 6626 100, e-pošta: info@marina-koper.si

Vhod v marino Koper

Je najsevernejša marina v slovenskem morju. Leži tik ob središču starega mestnega jedra Kopra in je lahko dostopna, tako z morske kot s kopenske strani. Z N strani je zavarovana z daljšim valobranom v obliki črke L. V prihodnosti je predvideno povečanje akvatorija marine, in sicer podaljšanje obstoječega valobrana v smeri proti E. Vhod v marino iz smeri SW označujeta dva svetilnika – na W strani stoji na čelu valobrana sektorski svetilnik rdeče barve (45°33.03′ N, 13°43.54′ E, R.Bl.5s7m3M, Vid 270°-115° (205°)), vzhodno od njega pa svetilnik zelene barve (45°33.03′ N, 13°43.58′ E, Z.Bl(2)5s7m3M). Privezi so razporejeni ob obalah bazena marine in ob pomolu znotraj bazena. Iz marine je možna hitra cestna in železniška povezava s preostalim delom Slovenije in sosednjima državama Italijo in Hrvaško. Najbližja mednarodna letališča so Portorož-Sečovlje (16 km), Trst-Ronke (60 km), Ljubljana-Brnik (135 km) in Benetke-Marco Polo (184 km).

Opremljenost marine in storitve:

  • 70 privezov v morju (največja dolžina plovil 18m, največji ugrez 3,5 m);
  • 30 prostorov za plovila na kopnem;
  • priključki za vodo in elektriko;
  • WI-FI
  • pomično dvigalo – travel lift (do 70t), konzolno dvigalo (do 3,5 t);
  • črpalka za gorivo (dizel in neosvinčen bencin);
  • sanitarije (WC, tuši, pralnica za posodo in perilo);
  • možnost odlaganja odpadkov (olja, barve, akumulatorji, temne vode);
  • telefon, telefaks, e-pošta (recepcija);
  • 60 parkirišč za stalne goste
  • popravila in vzdrževanje plovil, ladijskih motorjev, elektronike, plastike, lesa, jader in ponjav (Nautic service d.o.o.);
  • trgovina z navtično opremo (Marine system d.o.o., Delinea Matjaž Rodela s.p.);
  • trgovina s potapljaško opremo (Evolutionsub)
  • restavracija (Skipper).

 

Pomembnejše javne ustanove:

  • Uprava RS za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, :+386 (0)5 663 21 06, +386 (0)5 663 21 08, +386 (0)80 18 00 (brezplačna št.), e-pošta: ursp.box@gov.si
  • Postaja pomorske policije Koper, Ukmarjev trg 6, :+386 (0)5 613 13 80, e-pošta: ppop.pukp@policija.si
  • Carinski urad Koper, Vojkovo nabrežje 36, :+386 (0)5 297 60 00, e-pošta: kp.carina@gov.si
  • turistične informacije TIC Koper, Titov trg 3, :+386 (0)5 664 64 03, e-pošta: tic@koper.si
  • zdravstveni dom Koper, Dellavallejeva ul. 3, :+386 (0)5 664 71 00, e-pošta: info@zd-koper.si
  • lekarna Koper, Kidričeva 2, :+386 (0)5 611 00 00;
  • banka, pošta in trgovine v centru mesta Koper v neposredni bližini.

 

Južno od vhoda v marino je v poletnem času s plavajočimi mrežami ograjeno območje kopališča. Samo dobri 0,2 M plovbe dalje v smeri SSW se za valobranom, ki je z zunanje strani obložen s kamenjem (na čelu valobrana je svetilnik rdeče barve), pričenja mestno pristanišče Koper. Pristanišče leži tik ob starem mestnem jedru, v NE delu zaliva Semedela. Pri vplutju v zaliv iz smeri NNE (iz smeri marine Koper) je treba pluti na razdalji vsaj 10 m od glavnega valobrana, ob čelu katerega so globine nizke (do 2,4 m). Na NW strani zaliva Semedela, pod naseljem Žusterna, se izteza v morje neoznačena podvodna kanalizacijska cev v dolžini približno 0,3 M (500 m). Na območju podvodne cevi je sidranje prepovedano.

Marina Koper

Mestno pristanišče Koper

Opozorilo. Pristanišče je slabo zaščiteno pred vetrovi W do SW smeri, ki lahko povzročijo znotraj pristanišča močnejše valovanje (mrtvo morje). Dolgotrajni jugo lahko povzroči poplavljanje pomolov znotraj pristanišča (predvsem v zimskem času).

Pomol mednarodnega mejnega prehoda v mestnem pristanišču Koper

Staro jedro mesta Koper je nastalo na nekdanjem skalnem otoku.

Prve naselitve otoka datirajo že v zgodnje rimsko obdobje. Otok so v 19. stoletju povezali s kopnim in v okoliških plitvinah uredili soline, ki so jih v začetku 20. stoletja opustili, področje solin izsušili in uredili kmetijske površine.

Vse do danes je staro jedro ohranilo značilno srednjeveško zgradbo in elemente baročne arhitekture.

Novi predeli mesta Koper se raztezajo vse do vznožja in na pobočja Markovca (Semedela, Žusterna, Šalara, Olm), ob njegovem vzhodnem vznožju pa se razvija sodobna industrijska cona, ki se nadaljuje vse do zaledja tovornega pristanišča Koper.

Koprski zaliv se je od starega mesta nekoč zajedal vse do Škocjanskega zatoka, ki je danes delno zasut in ločen od morja z nasipom. Ohranjeni del zatoka nudi zatočišče številnim vrstam močvirskih ptic in rastlinja. Danes je Koper predvsem po zaslugi tovornega pristanišča hitro razvijajoče se sodobno mesto s približno 25 000 prebivalci.

 

Glavni orientirji pri vplutju v mestno pristanišče Koper so svetilnik rdeče barve na čelu zunanjega, severnega valobrana (45°32.90′ N, 13°43.33′ E, R.Bl(2)10s7m4M), svetilnik bele barve brez luči na čelu vzhodnega pomola mejnega prehoda za mednarodni pomorski promet (v nadaljevanju: carinski pomol) (45°32.89′ N, 13°43.43′ E, ugasnjen), svetilnik zelene barve na čelu južnega pomola ob vhodu v E del pristanišča (45°32.87′ N, 013°43.43′ E, Z.Bl.5s7m4M), izstopajoči cerkveni zvonik v centru starega mestnega jedra, visoke stanovanjske stolpnice rdeče barve v neposrednem zaledju pristanišča in velika bela stavba Uprave RS za pomorstvo tik ob vznožju carinskega pomola.

 

N del pristanišča tvori približno 130 m dolgo betonsko nabrežje z globinami od 3 m na čelu pomola do 1,5 m v skrajnem notranjem delu pristanišča. S S strani zapira ta del pristanišče carinski pomol v dolžini 50 m. Namenjen je privezu službenih plovil uprave in policije, potniškim turističnim plovilom ter plovilom, ki opravljajo carinske formalnosti – največji dovoljeni ugrez plovil je 3 m. Na S strani pomola stoji nad morsko gladino merilna hišica, v kateri je stalna mareografsko-meteorološka in GPS-postaja Agencije RS za okolje.

 

Vzhodni del pristanišča tvori majhen mandrač z globinami do 2 m, zaprt z dolgim in ozkim pomolom (globine na notranji strani pomola do 1,5 m). Zahodno od njega ta del pristanišča zapira novejši južni pomol, na koncu katerega stoji omenjeni zeleni svetilnik. Od vznožja zunanjega pomola mandrača v smeri SW je pas občasno poplavljenega območja (na karti prikazan v zeleni barvi).V mestnem pristanišču Koper je skupno urejenih 190 komunalnih privezov, katere zasedajo predvsem plovila domačinov.

 

Dnevni privez za ostala plovila ni možen, z izjemo pristanka v sili ali začasnega priveza na carinskem pomolu, v kolikor je prostor na razpolago. Upravljavci pristanišča zato v primeru polne zasedenosti preusmerjajo plovila v bližnjo marino. V pristanišču je tudi manjše dvigalo (do 1,5 t). Pristanišče je zaščiteno pred vetrovi N do S smeri, slabše pa pred vetrovi W do SW smeri. Slednji znotraj pristanišča povzročijo močnejše valovanje (mrtvo morje), ki je za majhna plovila lahko zelo neprijetno in tudi nevarno. Predvsem v zimskem času lahko močnejši jugo ob dolgotrajnejšem pihanju povzroči poplavljanje pomolov znotraj pristanišča.

 

Pomembnejše javne ustanove:

  • Uprava RS za pomorstvo, Ukmarjev trg 2, :+386 (0)5 663 21 06, +386 (0)5 663 21 08, +386 (0)80 18 00 (brezplačna št.), e-pošta: ursp.box@gov.si
  • Postaja pomorske policije Koper, Ukmarjev trg 6, :+386 (0)5 613 13 80, e-pošta: ppop.pukp@policija.si
  • Carinski urad Koper, Vojkovo nabrežje 36, :+386 (0)5610 80 00, e-pošta: kp.oc-kp.fu@gov.si
  • turistične informacije TIC Koper, Titov trg 3, : +386 (0)5 664 64 03, e-pošta: tic@koper.si
  • zdravstveni dom Koper, Dellavallejeva ul. 3, : +386 (0)5 664 71 00, e-pošta: info@zd-koper.si
  • lekarna Koper, Kidričeva 2, : +386 (0)5 611 00 00;
  • banka, pošta in trgovine v centru mesta Koper v neposredni bližini.
Koper mestno pristanišče.

Mandrač Badaševica

Opozorilo. Med betonskimi stebri mostu (cestnega nadvoza) v koncu mandrača je nevarna ovira za plovbo, označena z dvema kardinalnima oznakama N in S kvadranta.

Sredinski del mandrača Badaševica

V dnu zaliva Semedela, približno 0,3 M SW od mestnega pristanišča Koper, se v spodnji tok rečice Badaševice zajeda majhen občinski mandrač Badaševica. Na vhodu v mandrač (betonska obala ob ustju Badaševice) je treba pluti pod nizkim mostom (višina do 2 m od morske gladine), preko katerega vodita kolesarska in pešpot) in v nadaljevanju pod še nekoliko nižjimi tremi mostovi (1,8 m) avtomobilske ceste. Preko zadnjega, širšega dela mandrača se v blagem loku razteza višji cestni most na štirih betonskih stebrih. Pod mostom, približno na sredini med obstoječimi betonskimi stebri, so v morju ostanki odrezanih pilotov starih stebrov, ki ob nizki vodi sežejo nad gladino morja.

Na severni in na južni strani so označeni s kardinalno oznako N oziroma S kvadranta. Najnižje globine v mandraču in spodnjem toku Badaševice samo mestoma komaj presegajo 1,5 m. Komunalni vezi v mandraču so v celoti zasedeni s plovili domačinov, dnevni vez ni možen.

Ladjedelnica Izola

Ladjedelnica Izola

Šele z obplutjem neizrazitega rtiča Rex (v neposredni bližini rta je območje leta 1944 potopljene čezoceanske ladje Rex), 0,5 M od mandrača Moleto, postane obala bolj strma – na vzpetini tik nad morjem (112 m) je dobro vidna značilna stavba Splošne bolnice Izola.

Še 0,5 M dalje proti W se za rtičem Viližan pričenja istoimenski zaliv.

NE obala zaliva s strmim klifom (območje rta Viližan in Rude) predstavlja obsežno arheološko najdišče, ki sega tudi v morski akvatorij (podvodne ruševine pomolov).

Zaliv Viližan na W strani zaključuje majhen polotok, na katerem je nastalo mesto Izola.

Na NE strani polotoka, ob rtiču Belador, je bila do leta 2011 ladjedelnica Izola. Območje bo po obnovi namenjenu turizmu.

Ladjedelnica Izola

Mestno pristanišče Izola

Opozorilo. Po sredini mestnega pristanišča Izola, v smeri 300°, poteka v dolžini približno 0,3 M (500 m) podvodna kanalizacijska cev, na območju katere je sidranje prepovedano.

Mestno pristanišče Izola

0,4 M W od ladjedelnice obplujemo rtič Petelin, na katerem stoji svetilnik bele barve (45°32.50′ N, 13°39.36′ E, B.Bl.5s7m6M), in vplujemo v mestno pristanišče Izola.

Glavni orientirji pri vplutju v izolsko pristanišče so svetilnik na čelu N pomola (bele barve) in dva svetilnika na vhodu v marino (rdeče in zelene barve).

V ozadju se v mestu dviga dobro viden zvonik cerkve sv. Mavra. 200 m južneje kot dober orientir služi nekoliko manjši beli zvonik cerkve sv.

Roka. Srednjeveško mestece Izola je nastalo ob pristanišču na južnem delu nekdanjega apnenčastega otočka, današnjega polotoka (otok so že v 18. stoletju povezali s kopnim).

V začetku 20. stoletja je mestece preraslo mejo polotoka in se pričelo širiti proti Simonovem zalivu. Staro mestno jedro z ohranjeno srednjeveško zasnovo je danes pomemben urbanistični spomenik. Arheološke izkopanine v Simonovem zalivu in zalivu Viližan pričajo o prvi poseljenosti teritorija že v rimski dobi. Danes se stanovanjski zaselki mesta Izola (10 300 prebivalcev), kot so Prove, Viližan, Rikorvo, Kanolo, Polje in Livade, širijo od industrijskega predela v zaledju zaliva Viližan na severovzhodu pa vse do bolj turističnega Simonovega zaliva na jugozahodu ter globlje v zaledje obalne ravnice.

 

Severno od izolskega pristanišča se razteza približno 80 m dolg severni potniški pomol. Ob vznožju pomola na njegovi severni strani je stavba izpostave Uprave RS za pomorstvo. Ob pomolu je možno pristati z obeh strani (globine od 2 do 4 m, kovinske privezne bitve). Na čelu pomola stoji svetilnik bele barve (45°32.36′ N, 13°39.31′ E, R.Bl.3s6m4M). Osrednji del pristanišča Izola ščitita okoli 200 m dolg N valobran in S valobran v obliki črke L. Pred čelom podaljšanega nasipa N valobrana je rdeča plavajoča boja stožčaste oblike z lučjo (45°32.23′ N, 13°39.10′ E, R.Bl(2)10s2m4M).

Na čelu S valobrana stoji svetilnik zelene barve (45°32.19′ N, 13°39.23′ E, Z.Bl(2)10s6m4M). V kanalu med obema valobranoma štiri plavajoče boje (lateralne oznake) označujejo vplovno pot v pristanišče. Pri vplutju je treba biti pazljiv, saj podaljšani nasip N valobrana še nima javne razsvetljave in je orientacija svetilnikov, gledano iz smeri N, lahko zavajujoča; dejanska orientacija vhoda v pristanišče je v smeri azimuta 263°. Vzdolž N valobrana (z notranje strani, globine 2,5 do 4 m), v malem mandraču v skrajnem severnem delu pristanišča (globine ob obali do 1,5 m) ter ob NE obali pristanišča je urejenih okoli 200 komunalnih privezov, namenjenih plovilom domačinov. Po sredini zaliva so privezne boje, prav tako namenjene domačinom.

Ob vhodu v mali mandrač, tik ob vznožju N valobrana, je črpalka za gorivo (globina do 2,5 m). Pristanišče Izola je dobro zaščiteno pred vsemi vetrovi (predvsem burjo), z izjemo vetrov iz smeri W in SW, kar pa deloma odpravlja gradnja podaljška N valobrana. Celoten jugozahodni del pristanišča zaseda dobro zaščitena sodobna marina Izola.

 

Pomembnejše javne ustanove:

  • Uprava RS za pomorstvo – izpostava Izola, Veliki trg 12, :+386 (0)5 663 21 50;
  • turistične informacije TIC Izola, Sončno nabrežje 4, :+386 (0)5 640 10 50, e-pošta: tic.izola@izola.si
  • Splošna bolnišnica Izola, Polje 40, :+386 (0)5 660 62 99;
  • zdravstveni dom Izola, Ulica Oktobrske revolucije 11, :+386 (0)80 12 85, nujna medicinska pomoč (nonstop), tel.: +386 (0)5 663 50 00, e-pošta:  info@zd-izola.si
  • lekarna Izola, Ulica Oktobrske revolucije 11, :+386 (0)5 640 03 00, e-pošta:  lekarna.izola@siol.net
  • banka, pošta in trgovine v centru mesta Izola v neposredni bližini.

Marina Izola

VHF kanal 17, te.: +386 (0)5 6625 400, e-pošta: info@marinaizola.com

Opozorilo. Po sredini mestnega pristanišča Izola, v smeri 300°, poteka v dolžini približno 0,3 M (500 m) podvodna kanalizacijska cev, na območju katere je sidranje prepovedano.

Panorama mestnega pristanišča in marine Izola

Je sodobna, varna marina, zaščitena pred vsemi vetrovi in drugimi vremenskimi neprilikami. Leži v jugozahodnem delu akvatorija izolskega pristanišča, ki je zaščiteno z dvema dolgima valobranoma (vhod v marino med valobranoma iz smeri WSW, azimut 263°), v neposredni bližini starega jedra mesta Izole (neposredna povezava s pešpotjo). Je lahko dostopna, tako z morske kot s kopenske strani.

Privezi z betonskimi sidrišči so razporejeni ob obalah S valobrana in ob devetih notranjih pomolih. Ob prihodu v marino osebje poskrbi za primerno razvrstitev na privez glede na velikost in ugrez plovila.

Velik razmak med pomoli omogoča udobno in varno manevriranje. Iz marine je možna hitra cestna povezava s preostalim delom Slovenije in sosednjima državama Italijo in Hrvaško. Najbližja mednarodna letališča so Portorož-Sečovlje (11 km), Trst-Ronke (66 km), Ljubljana-Brnik (140 km) in Benetke-Marco Polo (188 km).

Marina Izola je sodoben turistično-pristaniški kompleks s preko 620 udobno in varno opremljenimi privezi v morju (dolžina plovil do 30 m) ter priključki za vodo in elektriko (220 V in 380 V). Za potrebe dvigovanja in spuščanja plovil marina nudi pomično dvigalo – travel lift (do 60 t) in splavni bazen. Omogoča popravila in vzdrževanje plovil in njihove opreme. Večja popravila se izvajajo tudi v bližnji ladjedelnici. V široki paleti ponudbe za navtične goste so še trgovine z navtično opremo, restavracije, trgovski center, odprti bazen, športne površine, agencije za najem plovil, igralnica itd.

 

Pomembnejše javne ustanove:

  • Uprava RS za pomorstvo – izpostava Izola, Veliki trg 12, :+386 (0)5 663 21 50;
  • turistične informacije TIC Izola, Sončno nabrežje 4, :+386 (0)5 640 10 50, e-pošta: tic.izola@izola.si
  • Splošna bolnišnica Izola, Polje 40,:+386 (0)5 660 62 99;
  • zdravstveni dom Izola, Ulica Oktobrske revolucije 11, :+386 (0)80 12 85, nujna medicinska pomoč (nonstop), tel.: +386 (0)5 663 50 00, e-pošta:  info@zd-izola.si
  • lekarna Izola, Ulica Oktobrske revolucije 11, :+386 (0)5 640 03 00, e-pošta:  lekarna.izola@siol.net
  • banka, pošta in trgovine v centru mesta Izola v neposredni bližini.

Simonov zaliv

Opozorilo. Od rtiča Korbat se v smeri SW nahajajo pod vodno gladino ruševine starega pomola v dolžini 100 m (globine 0,1 do 0,5 m). Na čelu kopališkega pomola je plitvina (0,9 m). Pomol je večinoma rezerviran za kopalce, dnevni vez ni možen (z izjemo kratkega postanka).

Kopališki pomol v Simonovem zalivu s toboganom v ozadju

V neposredni bližini pristanišča Izola se v smeri proti W razširjajo pretežno turistični predeli s kopališči, hoteli in drugimi turističnimi kompleksi.

Najbolj znano je kopališče Simonov zaliv. Pristop v zaliv z morske strani je mogoč iz smeri N, saj je vzhodna obala zaliva plitka.

Na sredini obale, tik ob velikem modro-rdečem toboganu, se v morje izteza kratek kopališki pomol dolžine 50 m.

Z manjšimi plovili je možen pristanek na njegovem severnem delu (globina do 2 m), proti obali globina hitro pada.

V smeri SW od pomola je v koncu zaliva kopališče, v poletnem času ograjeno s plavajočo zaščitno mrežo. Možno je sidranje v smeri NW od pomola na globinah od 2 do 7 m, vendar zaliv ne nudi primerne zaščite pred vetrovi W do NE smeri.

0,15 M (300 m) od čela pomola v smeri NW je plavajoča rumena boja, ki označuje pričetek območja Naravnega rezervata Strunjan. Rezervat se razteza v pasu širine 200 m v dolžini dobrih 2 M. Obdaja celotno obalo strmih klifov med rtičema Kane in Strunjan.

Mejo rezervata označuje skupno 11 rumenih plavajočih boj s svetilnim telesom. Z obplutjem rtiča Strunjan dokončno zapuščamo vode Koprskega zaliva in se preko Strunjanskega zaliva usmerimo proti rtu Madona in s tem k drugemu večjemu zalivu slovenskega morja, Piranskemu zalivu.