Mestece je ohranilo značilno srednjeveško zasnovo z ozkimi ulicami in strnjenimi hišami, ki se od obalne ravnice stopničasto dvigajo proti vrhu slemena, kjer dominira cerkveni kompleks z baročno opremljeno cerkvijo sv. Jurija. Na gornjih pobočjih segajo v mesto tudi ostanki obzidja iz druge polovice 15. stoletja.
Nekoč se je mestno pristanišče zajedalo še globlje v polotok, naprej od današnjega notranjega mandrača. Kasneje so ta del pristanišča nasuli in danes je tu osrednji mestni Tartinijev trg, ob katerem so glavne upravne stavbe (občina, pošta, sodišče, knjižnica itd.). Nekoč pomorsko, ribiško in obrtniško mestece je danes pomembno upravno središče z velikim kulturnim, zgodovinskim in turističnim pomenom.
Mestno pristanišče Piran leži na S strani mesta. Glavni orientirji pri vplutju so štirioglat svetilnik rdeče barve na čelu W valobrana (45°31.57′ N, 13°33.98′ E, R.Bl.3s7m4M), štirioglat svetilnik zelene barve na čelu E pomola mejnega prehoda za mednarodni pomorski promet (45°31.57′ N, 13°34.01′ E, Z.Bl.3s7m4M), izstopajoči cerkveni zvonik cerkve sv. Jurija N od pristanišča in ostanki obzidja na vzpetini E nad pristaniščem.
Piransko pristanišče je sestavljeno iz dveh delov, zunanjega in notranjega bazena (manjšega mandrača). Zunanji, večji del pristanišča je zaščiten s 165 m dolgim W valobranom, s SW strani pa ga zapira nekoliko krajši E pomol (60 m) mednarodnega mejnega prehoda s črpalko za gorivo.
Med koncema obeh pomolov je z dvema svetilnikoma označen ozek vhod v pristanišče, odprt v smeri SSW. Globine v zunanjem bazenu segajo do 6 m. Južni del W valobrana je rezerviran pretežno za plovila potniškega prometa (globine do 3,5 m), v vznožju pomola pa so v dolžini približno 100 m urejeni dnevni privezi.
E pomol (globine do 3 m) je predviden za oskrbo z gorivom in pristanek za ureditev formalnosti ob prehodu morske meje (obmejni organi ob vznožju pomola, v ozadju izpostava Uprave RS za pomorstvo).E del zunanjega bazena zapira daljši novi pomol (166 m), ki se razteza vzporedno z obalo v smeri proti NE in N. Ob njem so na globinah od 3 do 4 m urejeni številni privezi z betonskim sidriščem (mooringi).
Pri manevriranju v zunanjem bazenu je treba paziti na dva večja betonska privezna stebra približno v sredini akvatorija. Na N strani zunanjega bazena je ozek vhod v notranji mandrač (globine do 2,5 m), kjer so komunalni privezi, zasedeni s plovili domačinov