OBMOČJE PIRANSKEGA ZALIVA

Vremenske značilnosti

V primerjavi s severnejšim delom Tržaškega zaliva piha burja v Piranskem zalivu šibkeje. Prav NE obala Piranskega zaliva nudi pred burjo najboljše zatočišče. Ob NW obali zaliva in proti odprtemu morju burja ponovno piha močneje. Vetrovi S smeri kljub večji jakosti zaradi orientacije zaliva ne povzročajo močnejšega valovanja – tu sidrajo ladje, ko zaradi močnega juga ne morejo nadaljevati plovbe proti južnemu Jadranu. Nevarnejši so vetrovi N in NW smeri, proti katerim je Piranski zaliv v celoti odprt. Pogost nevšečen vremenski pojav je megla, ki lahko v zimskem času močno oteži varno plovbo.

Pristanišča in sidrišča

Najvarnejši pristanišči za mala plovila sta marina Portorož in mestno pristanišče Piran – v slednjem so komunalni privezi večji del leta polno zasedeni s plovili domačinov. Pred NE vetrovi je najprimernejše sidrišče ob obali med Piranom in rtom Bernardin na globinah do 17 m. Strma in visoka pobočja NE obale Piranskega zaliva nudijo dobro zaščito pred vetrom pa tudi muljasto dno drži dobro. Pred vetrovi S do W smeri je možno sidrati na nasprotni, SW obali zaliva, vzdolž polotoka Savudrija, na razdalji okoli 300 m od obale in globinah do 16 m. Zatočišče nudi tudi pomol pod hotelskim naseljem Kanegra (globine do 3 m). Ob močnejših vetrovih W do N smeri je treba poiskati varno zatočišče v enem od omenjenih pristanišč, mestnem pristanišču Piran ali večji marini Portorož. Pri izbiri prostega sidrišča v zalivu je treba upoštevati območja prepovedanega sidranja, in sicer območje portoroškega ribolovnega rezervata v E delu zaliva, območja okoli podvodnih cevi med Piranom in rtom Bernardin in območje Podvodnega naravnega spomenika Rt Madona.

Karakteristike morja

Srednje amplitude morskih men so od 0,6 m do 0,9 m. Močni in dolgotrajni S vetrovi (ciklonalni jugo) lahko v zimskem času (december in januar) povzročijo dvig morske gladine do 1,2 m, dolgotrajna burja (anticiklonalna burja) pa lahko zniža nivo morske gladine do 0,5 m. Morski tokovi v zalivu so šibki, v povprečju do največ 0,4 vozla. Z močnimi in dolgotrajnimi vetrovi W in NW smeri lahko hitrost toka znotraj zaliva narase do 0,8 vozla. Gostota morske vode je v povprečju od 1023 kg/m3 poleti do 1030 kg/m3 pozimi.

Večina je namenjenih kopališču, le ob večjem pomolu v obliki črke L pred restavracijo Lambada, je dovoljen privez ribiškim plovilom. Ob S obali Strunjanskega zaliva se v kopno zajedajo trije manjši zalivi, zaliv Sv. Duh, zaliv Pacug in zaliv Fiesa. V vseh treh zalivih so sezonska kopališča s posameznimi manjšimi pomoli, namenjenimi za občasni pristanek manjših turističnih plovil.

V poletnem času so kopališča zaprta z zaščitnimi plavajočimi mrežami. V zalivu Fiesa je na W obali pod restavracijo krajši pomol (25 m), globina na čelu pomola je 1,5 m. Na E obali zaliva stoji hotelski kompleks Barbara (večji napis modre barve).

Dobre 0,5 M od zaliva Fiesa v smeri proti NW se strma flišnata obala Strunjanskega zaliva postopoma položi in približamo se piranski punti, rtu Madona, katerega v celoti zaseda mesto Piran.

Malo pred rtom je nad visokim obzidjem viden značilni zvonik cerkve sv. Jurija. Rt Madona je treba obpluti na primerni razdalji od obale, saj se v pasu približno 200 m okoli rta razteza območje podvodnega naravnega spomenika.

Na najbolj izpostavljeni točki rta Madona stoji značilen visok svetilnik, grajen v obliki sivo-belega osmerokotnega stolpa (45°31.82′ N, 13°33.79′ E, B.IZO.4s10m15M, Vid 351°-253° (262°)). Vsega 0,16 M (300 m) od krajne točke rta v smeri NNW se morsko dno skokoma spusti in doseže najnižjo točko slovenskega morja, imenovano tudi “podvodni Triglav” (globina 38 m).

Vzporedno s krajno točko rta Madona obrnemo smer plovbe proti SE in čez približno 0,3 M dosežemo W valobran mestnega pristanišča Piran.

Mestece je ohranilo značilno srednjeveško zasnovo z ozkimi ulicami in strnjenimi hišami, ki se od obalne ravnice stopničasto dvigajo proti vrhu slemena, kjer dominira cerkveni kompleks z baročno opremljeno cerkvijo sv. Jurija. Na gornjih pobočjih segajo v mesto tudi ostanki obzidja iz druge polovice 15. stoletja.

Nekoč se je mestno pristanišče zajedalo še globlje v polotok, naprej od današnjega notranjega mandrača. Kasneje so ta del pristanišča nasuli in danes je tu osrednji mestni Tartinijev trg, ob katerem so glavne upravne stavbe (občina, pošta, sodišče, knjižnica itd.). Nekoč pomorsko, ribiško in obrtniško mestece je danes pomembno upravno središče z velikim kulturnim, zgodovinskim in turističnim pomenom.

Mestno pristanišče Piran leži na S strani mesta. Glavni orientirji pri vplutju so štirioglat svetilnik rdeče barve na čelu W valobrana (45°31.57′ N, 13°33.98′ E, R.Bl.3s7m4M), štirioglat svetilnik zelene barve na čelu E pomola mejnega prehoda za mednarodni pomorski promet (45°31.57′ N, 13°34.01′ E, Z.Bl.3s7m4M), izstopajoči cerkveni zvonik cerkve sv. Jurija N od pristanišča in ostanki obzidja na vzpetini E nad pristaniščem.

Piransko pristanišče je sestavljeno iz dveh delov, zunanjega in notranjega bazena (manjšega mandrača). Zunanji, večji del pristanišča je zaščiten s 165 m dolgim W valobranom, s SW strani pa ga zapira nekoliko krajši E pomol (60 m) mednarodnega mejnega prehoda s črpalko za gorivo.

Med koncema obeh pomolov je z dvema svetilnikoma označen ozek vhod v pristanišče, odprt v smeri SSW. Globine v zunanjem bazenu segajo do 6 m. Južni del W valobrana je rezerviran pretežno za plovila potniškega prometa (globine do 3,5 m), v vznožju pomola pa so v dolžini približno 100 m urejeni dnevni privezi.

E pomol (globine do 3 m) je predviden za oskrbo z gorivom in pristanek za ureditev formalnosti ob prehodu morske meje (obmejni organi ob vznožju pomola, v ozadju izpostava Uprave RS za pomorstvo).E del zunanjega bazena zapira daljši novi pomol (166 m), ki se razteza vzporedno z obalo v smeri proti NE in N. Ob njem so na globinah od 3 do 4 m urejeni številni privezi z betonskim sidriščem (mooringi).

Pri manevriranju v zunanjem bazenu je treba paziti na dva večja betonska privezna stebra približno v sredini akvatorija. Na N strani zunanjega bazena je ozek vhod v notranji mandrač (globine do 2,5 m), kjer so komunalni privezi, zasedeni s plovili domačinov

Pomembnejše javne ustanove:

• Uprava RS za pomorstvo – izpostava Piran, Dantejeva 4, :+386 (0)5 671 01 90, +386 (0)5 671 01 92;
• Postaja pomorske policije Koper, morski mejni prehod Piran, Dantejeva 4, :+386 (0)5 617 91 00;
• Carinski urad Koper – izpostava Piran, morski mejni prehod Piran, Dantejeva 2, :+386 (0)5 673 12 12;
• turistične informacije TIC Piran, Tartinijev trg 2, :+386 (0)5 674 22 20, e-pošta: ticpo@portoroz.si
• zdravstveni dom Piran, Cesta solinarjev 1, :+386 (0)5 677 33 20;
• banka, pošta in trgovine v mestu Piran v neposredni bližini.

V ozadju je tik ob obali kompleks hotela Histrion (Hoteli St. Bernardin), izpod katerega se od obale iztezajo v morje tri krajše podvodne cevi.

Na E strani rta je vhod v majhen in dobro zaščiten mandrač Bernardin, katerega okrog in okrog obdajajo hotelske stavbe hotelov Histrion in Vile Park, v ozadju pa je viden zvonik male cerkvice sv.

Bernardin. Namenjen je zgolj malim plovilom (globine do 1,5 m v zunanjem delu mandrača), ki pripadajo večinoma hotelskim gostom. V ta namen je urejenih okoli 30 privezov brez posebne infrastrukture. Ozek vhod v mandrač označujeta dva svetilnika, rdeče (45°30.85′ N, 13°34.43′ E, R.Bl.3s6m3M) in zelene barve (45°30.87′ N, 13°34.44′ E, Z.Bl.3s6m3M).

Na zunanji, južni strani mandrača Bernardin, ob pomolu med obema svetilnikoma, je dovoljen privez plovilom do 2,5 m ugreza. E od mandrača Bernardin se pričenja obala Portoroškega zaliva.

Ob stavbi vzhodnega skladišča je krajši pomol v obliki črke T, pomol Droga. Ob njem še vedno stoji večje tovorno dvigalo modre barve, nekdaj uporabljano za pretovarjanje soli, danes pa namenjeno odstranitvi in uničenju.

Pomol je rezerviran za privez turistične ladje z restavracijo Laho. Globine na zunanji strani pomola so okoli 7 m, na notranji pa 3 m in manj. Približno 100 m W od pomola sta dve večji privezni boji bele barve.

Stari hotel Palace je bil eden prvih večjih hotelov v danes dobro razvitem in najbolj poznanem obmorskem letovišču in zdravilišču na slovenski obali.

V današnjem času je Portorož sodobno turistično mestece z okoli 3000 prebivalci – njihovo število močno naraste predvsem v poletni sezoni, ko turiste privabijo številne plaže s pomoli, bazeni in hoteli v ozadju.

V najglobljem delu Portoroškega zaliva, N od malega rta Seča, je ena največjih marin v Jadranu, marina Portorož, ki slovi predvsem po svoji ugodni legi in dobri zaščiti pred vsemi vremenskimi neprilikami.

Tik ob marini, na njenem N delu, se v kopno zajeda razširjeni kanal Fazan kot podaljšek istoimenskega pritoka. V njem so na globinah do 1,5 m urejeni privezi za manjša plovila domačinov.

Upravljavec privezov v kanalu Fazan je podjetje Marina Portorož, d.d..

Del Sečoveljskih solin je zaščiten in pripada istoimenskemu krajinskemu parku . V N del solin, tik ob rtu Seča, se v kopno zajeda Kanal Sv. Jernej, ki je večinoma zaseden z neurejenimi privezi.

Ob vstopu v kanal, na njegovem S bregu, stoji tabla z oznako, ki omejuje hitrost plovbe na 1 vozel.

Takoj v nadaljevanju širšega ustja kanala je na N strani kratek lesen pomol, ki se pravokotno proti kopnem nadaljuje z betonsko obalo. Globine ob pomolih so nizke, v nadaljevanju kanala pa se ob bregovih razteza širok pas zgolj občasno poplavljenega območja (na karti prikazan v zeleni barvi).

Za plovni del kanala, kar pomeni dobro 1 M (2 km) od vstopa v kanal do mostu (cestnega dostopa v Sečoveljske soline), je v prihodnosti predvidena ureditev pristanišča s komunalnimi privezi in potrebno infrastrukturo.

S tem, ko smo pripluli do malega pristana Soline in izliva reke Dragonje v Piranski zaliv, zaključujemo plovbo ob sicer kratki, a vseeno pestri obali slovenskega morja.

V nadaljevanju SW obala Piranskega zaliva pripada Savudrijskemu polotoku in ozemlju Republike Hrvaške. Potek državne meje v Piranskem zalivu in njegovem kopnem zaledju še ni določen.

Pristajanje ob obali Savudrijskega polotoka brez predhodno opravljenega formalnega prehoda morske meje ni dovoljeno.