POMORSKO-UPRAVNI ORGANI IN POMEMBNEJŠI PREDPISI

Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, ki deluje v Kopru, je bila ustanovljena 1. 1. 1995 in deluje kot organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo ter opravlja zadeve, ki se nanašajo na gospodarjenje s pristaniško infrastrukturo in varnost plovbe na morju. Za potrebe izvajanja nalog z delovnega področja je uprava organizacijsko razdeljena na več enot (sektorjev):

• Sektor za pomorske listine in splošne zadeve;
• Kapitanija, znotraj katerega delujeta oddelek za pristaniški promet Koper (izpostavi v Izoli in Piranu) ter oddelek za nadzor prometa in reševanje (oba oddelka delujeta 24 ur/dan vsak dan);
• Sektor za varovanje obalnega morja;
• Sektor za investicije, nepremičnine in finance;

V pristojnost uprave sodijo:

• posamezne naloge v zvezi z razvojem pristaniške infrastrukture, ki je v lasti Republike Slovenije;
• nadzor nad varnostjo plovbe, nad izvajanjem reda v pristaniščih in preostalih delih notranjih morskih voda in teritorialnega morja;
• organiziranje radijske službe bedenja in službe spremljanja ter nadzora plovbe;
• izdajanje dovoljenj za obratovanje pristanišč;
• urejanje pomorskega prometa;
• strokovni nadzor nad rednim vzdrževanjem objektov za varnost plovbe in plovnih poti, nad rednim vzdrževanjem pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, in nad rednim zbiranjem odpadkov s plovil;
• izdajanje soglasij za gradnjo in obnovo objektov na obali ali v morju z vidika varnosti plovbe;
• izdajanje dovoljenj za vodne prireditve in druge aktivnosti na vodi v območju pristanišča;
• izdajanje pilotskih izkaznic in vodenje registra pilotov;
• odrejanje obvezne pilotaže ter obvezne vleke plovil in določanje potrebnega števila vlačilcev za izvajanje vleke, gašenje in reševanje;
• izdajanje dovoljenj ladjam za poskusno vožnjo;
• ugotavljanje sposobnosti čolnov dolžine do 12 m za plovbo;
• ugotavljanje usposobljenosti oseb za upravljanje čolnov in izdajanje ustreznih listin, izvajanje strokovnih izpitov in izdajanje pooblastil ter izdajanje pomorskih knjižic in vodenje evidenc o izdanih listinah;
• izdajanje dovoljenj za stalni privez, sidranje ali položitev plavajoče naprave na morsko dno, izdajanje dovoljenj za dviganje potopljenih stvari;
• sprejemanje zapisnika o rojstvu, smrti in sprejeti izjavi poslednje volje, ki jih sestavi poveljnik ladje;
• vodenje ladijskega registra in vodenje vpisnika morskih čolnov ter potrjevanje ladijskih knjig;
• izdajanje dovoljenj za prosti promet z obalo in izdajanje dovoljenj za odhod ladje;
• pobiranje pristojbine za uporabo objektov za varnost plovbe;
• izvajanje iskanja in reševanja na morju v skladu z veljavnimi predpisi;
• vodenje koordinacije državnih organov, ki izvajajo pristojnosti na morju.

Naslovi Uprave RS za pomorstvo

Hidrografska dejavnost je bila zakonsko urejena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (PZ-D) in obsega hidrografsko izmero morja, temeljne in obalne črte, hidrografski monitoring, hidrografske meritve objektov in pojavov na priobalnem območju, površini morja, vodnem stebru, morskem dnu in v podzemlju, upravljanje, zbiranje, vodenje, vzdrževanje, obdelavo in objavo pridobljenih hidrografskih podatkov ter pomorsko kartografijo in objavo hidrografskih publikacij.

Zakonsko opredeljene naloge, tehnično in strokovno podporo na področju hidrografske dejavnosti in pomorske kartografije Sektorju za pomorstvo oziroma Ministrstvu za infrastrukturo, nudi Geodetski inštitut Slovenije s sedežem v Ljubljani.

Naslov Geodetskega inštituta Slovenije

Temeljni pravni predpisi, ki urejajo področje pomorske plovbe v Sloveniji, so Resolucija o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, Resolucija o nacionalnem programu pomorstva Republike Slovenije in Pomorski zakonik. Po sprejemu Pomorskega zakonika marca 2001 so poleg že obstoječih predpisov stopili v veljavo še nekateri novi, ki tudi pokrivajo oziroma dopolnjujejo področje pomorske zakonodaje in podrobneje urejajo posamezna področja, ki niso v celoti opredeljena v Pomorskem zakoniku. V Preglednici 10 so zbrani pomembnejši zakoni in nekateri na podlagi teh zakonov sprejeti državni in lokalni (občinski) predpisi, ki urejajo področje pomorstva in rabe morskega prostora v gospodarske, turistične in športno-rekreativne namene. Ti predpisi so bili uporabljeni kot vir pri nastajanju vsebin navtičnega vodnika, prav tako pa so lahko v pomoč uporabnikom vodnika pri iskanju natančnejših pravnih vsebin, ki se nanašajo na področje pomorstva in so lahko za rekreativnega pomorščaka pomembne ali zanimive.

Nekateri pomembnejši predpisi

Vsak lastnik mora izpolniti določene obveznosti, povezane s prijavo, vpisom, registracijo ter pregledom in vzdrževanjem plovila. V nadaljevanju so podani predpisi, ki se nanašajo na plovila dolžine do 24 m. Plovilo te dolžine je namreč opredeljeno kot čoln, in sicer na osnovi Pomorskega zakonika ter Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah (v nadaljevanju poglavja: pravilnik). Pravilnik ureja pogoje za plovbo, vpis čolnov v vpisnik čolnov in izdajo dovoljenj za plovbo, označbe čolnov, ugotavljanje sposobnosti čolnov za plovbo, tehnične pogoje in opremo čolnov, določitev območja plovbe, plovbo tujih čolnov, pogoje za posadko čolnov ter postavitev, uporabo in vpis plavajočih naprav v vpisnik plavajočih naprav. Določbe pravilnika, ki se nanašajo na čolne, veljajo za vsa tista plovila, ki morajo biti vpisana v vpisnik morskih čolnov oziroma vpisnik čolnov celinske plovbe. Za plovila, ki jih ni treba vpisati, in za tuja plovila, ki plovejo po slovenskem morju, veljajo določbe tega pravilnika le, če je tako posebej določeno.

V vpisnik čolnov je treba vpisati vsa plovila dolžine 3 m in več oziroma tudi krajša, v kolikor imajo motorni pogon z močjo več kot 3,7 kW. Ni treba vpisovati športnega veslaškega čolna, kajaka in podobnega plovila ter čolna, ki pripada drugemu plovilu (217. člen Pomorskega zakonika). Vpisnik morskih čolnov vodi Uprava RS za pomorstvo Koper in njeni izpostavi v Izoli in Piranu, izvrši pa ga na podlagi vloženega zahtevka in predloženih ustreznih listin (zahtevanih glede na 10. In 11. člen pravilnika) in na podlagi predhodno opravljenega osnovnega pregleda plovila (slednji je zahtevan tudi ob vsaki obnovi ali rekonstrukciji). Po vpisu izda uprava vpisni list in dovoljenje za plovbo z določenim območjem plovbe.

Glede na območje plovbe (območje zavetja, obalno, odprto ali oceansko območje) ter glede na dolžino plovila pravilnik določa obvezno oziroma minimalno opremo posameznega plovila. Vso zahtevano dokumentacijo in opremljenost ter konstrukcijsko primernost plovila se ugotavlja na podlagi rednega pregleda, ki ga za plovila do dolžine 12 m izvaja uprava oziroma njena izpostava ali tudi pooblaščeni klasifikacijski zavod (na podlagi Pravilnika o čolnih in plavajočih napravah in Pravilnika o klasifikacijskih zavodih ). Pregled plovil dolžine nad 12 m izvaja samo klasifikacijski zavod. Ugotavljanje sposobnosti ladij in čolnov za plovbo opravljajo v Sloveniji naslednji pooblaščeni klasifikacijski zavodi: Bureau Veritas (Francija), Germanischer Lloyd (Nemčija) in Rina – Registro Italiano Navale (Itailja). Omenjeni klasifikacijski zavodi opravijo za vsa v Sloveniji registrirana plovila pregled na pobudo lastnika plovila, in sicer v katerem koli pristanišču, kjer se plovilo v trenutku zahtevanega pregleda nahaja. Na osnovi pregledov ladij in čolnov ti zavodi izdajajo vse klasifikacijske dokumente, s katerimi se med drugim izkaže varnost konstrukcije in opreme plovila ter varnost človeškega življenja na morju. Glede na namembnost plovila je določeno tudi časovno obdobje, po preteku katerega je treba redni pregled obvezno ponoviti. Pri čolnih za osebne namene je to obdobje 5 let. V primeru izrednega dogodka (npr. nesreča na plovilu) ali v primeru utemeljenega suma, da plovilo ne izpolnjuje pogojev glede sposobnosti za plovbo, določenih z veljavnimi listinami, se odredi obvezen izredni pregled plovila.

Naslovi pooblaščenih klasifikacijskih zavodov za pregled plovil

V veljavi je tudi že novi Pravilnik o rekreacijskih plovilih , ki se nanaša na načrtovanje in izdelavo rekreacijskih plovil (čolnov, namenjenih za šport in prosti čas, z dolžino trupa od 2,5 do 24 m), njihovih pogonskih motorjev ter drugih samostojnih in vgradnih sestavnih delov, predvsem z vidika varnosti, zdravja, varstva okolja in varstva potrošnikov. Tako mora biti vsako rekreacijsko plovilo opremljeno z ustrezno oznako CE in izjavo o skladnosti z evropskimi direktivami, ki jih je potrebno upoštevati pred dajanjem na trg ali začetkom uporabe rekreacijskih plovil. Vsekakor pa je za vsakega bodočega lastnika plovila koristen nasvet, da se pred nakupom in prvo registracijo plovila ustrezno informira pri proizvajalcu in pri pristojnem organu (Upravi RS za pomorstvo) o vseh tehničnih in formalnih zahtevah, ki jih mora plovilo izpolnjevati.

Plovilo je torej primerno za plovbo oziroma lahko izpluje iz pristanišča, če je glede na njegove konstrukcijske, plovne lastnosti in opremo ugotovljena sposobnost za plovbo v predpisanem območju, ko je vpisano v vpisnik čolnov in je zanj izdano dovoljenje za plovbo ter kadar ga upravlja za to usposobljena oseba. Glede na vrsto in dolžino plovila Pravilnik o upravljanju s čolni predpisuje starostno mejo upravljavca plovila ter zahtevane dokumente (opravljen izpit oziroma preizkus znanja). Med plovbo mora imeti upravljavec plovila vedno pri sebi veljaven vpisni list, potrdilo o sklenjenem zavarovanju proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam, potrdilo o opravljenem izpitu za voditelja čolna oziroma opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna, v primeru opremljenosti z radijsko postajo z digitalnim selektivnim klicem na zelo visokih frekvencah (VHF GMDSS postajo) pa tudi ustrezno potrdilo o usposobljenosti (vsaj ene osebe na plovilu) za delo s to postajo. Pogoje in način opravljanja izpitov za upravljanje s čolni, izpitne programe, sestavo izpitne komisije in druge potrebne kriterije, določa Pravilnik o upravljanju s čolni. Izpiti za upravljanje s čolni so:

• preizkus znanja za upravljanje čolna,
• izpit za voditelja čolna in
• izpit za upravljanje z VHF GMDSS postajo.

Oseba, ki upravlja čoln z motorjem moči do 7,35 kW in do 7 m dolžine ali vodni skuter, mora biti stara najmanj 16 let in mora imeti najmanj potrdilo o opravljenem preizkusu znanja za upravljanje čolna (za upravljanje čolna na vesla ali jadra dolžine do 7 m potrdilo ni potrebno). Preizkus znanja zajema poznavanje pravil o izogibanju trčenju na morju in poznavanje pomorskih predpisov. Oseba, ki upravlja čoln dolžine od 7 do 12 m, mora biti stara najmanj 16 let in mora imeti potrdilo o usposobljenosti za voditelja čolna (za upravljanje gliserja ali čolna nad 12 m je starostna meja 18 let). Izpitni program za pridobitev potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna zajema poznavanje pravil o izogibanju trčenju na morju, poznavanje pomorskih predpisov, osnov navigacije, osnov motoroznanstva ter osnov mornarskih del in veščin. Če je plovilo opremljeno z VHF GMDSS postajo, mora imeti vsaj ena oseba na plovilu tudi potrdilo o usposobljenosti za upravljanje s to postajo. Za pridobitev vseh naštetih potrdil je treba opraviti ustrezen izpit pred komisijo Uprave RS za pomorstvo.

Državna meja na morju poteka po zunanji meji teritorialnega morja. Plovilo tuje države, ki pluje skozi teritorialno morje brez namena vplutja v notranje morske vode oziroma brez namena pristanka, se ni dolžno javljati oblastem (neškodljiv prehod teritorialnega morja). Neškodljiv prehod mora biti opravljen brez prekinitev in odlašanja. Če tuje plovilo izkoristi pravico do neškodljivega prehoda skozi teritorialno morje Slovenije, se sme ustaviti ali zasidrati samo zaradi dogodkov, ki jih zahteva redna plovba ali višja sila (stiska na morju, pomoč ljudem, plovilom ali letalom, ki so v nevarnosti). Ob siceršnjem vplutju v notranje morske vode je treba prijaviti prihod plovila v najbližjem pristanišču, odprtem za mednarodni pomorski promet, šele nato je možno nadaljevati s plovbo proti želenemu kraju. Tuja plovila ne potrebujejo posebnega letnega plovnega dovoljenja, v kolikor imajo stalni privez v eni od slovenskih marin, pa morajo skladno z odredbo plačati pristojbino za uporabo objektov za varnost plovbe na pomorskih plovnih poteh.

Pri prehodu državne meje na morju je treba izvesti običajne postopke, kakršni veljajo pri prehodu meje na kopnem. Ob odhodu se je treba pri organih pristaniške kapitanije, carine in mejne policije odjaviti, ob prihodu v notranje morske vode druge države pa vnovič prijaviti v obratnem vrstnem redu. Praviloma se vse formalnosti opravi v pristanišču, odprtem za mednarodni promet, s pristankom ob pomolu mednarodnega mejnega prehoda (na začetku pomola je državna zastava), kjer se nahajajo obmejni organi (na pomorskih kartah in v navtičnih vodnikih so obalni mejni prehodi ustrezno označeni, tam je gibanje – tudi na kopnem – omejeno). Pri odjavi in prijavi je treba predložiti vse potrebne listine, ki jih posamezna država zahteva. Običajno so te listine potni list, vpisni list plovila, zavarovalna polica, potrdilo o usposobljenosti za upravljanje čolna, če je čoln opremljen s pomorsko radijsko postajo pa še ustrezno potrdilo o usposobljenosti za delo z njo. Pri prijavi oziroma odjavi iz teritorialnega morja posamezne države je treba predložiti tudi spisek posadke. Vse te dokumente je treba imeti ves čas plovbe v tujem teritorialnem morju pri sebi.

Vsak čoln mora pri plovbi v tujem teritorialnem morju in notranjih morskih vodah (oziroma izven meja domačega teritorialnega morja) izobesiti zastavo državne pripadnosti (države matičnega pristanišča oziroma registracije plovila) in zastavo države gostiteljice. Praviloma je zastava državne pripadnosti izobešena na krmi plovila. V domačem teritorialnem morju in notranjih morskih vodah zastava državne pripadnosti ni potrebna, izobesiti jo morajo le plovila, ki se uporabljajo za javne namene.

Na slovenski obali sta dva mejna prehoda za mednarodni pomorski promet. Formalnosti ob prestopu morske meje je možno opraviti v Kopru in Piranu. Mejna prehoda sta odprta vse dni v letu in 24 ur na dan.

Mejni prehodi za mednarodni pomorski promet v Republiki Sloveniji