Področje športnega, podvodnega športnega in rekreacijskega ribolova na morju (negospodarski ribolov) urejata Zakon o morskem ribištvu in Zakon o ohranjanju narave. Podrobnejša določila podaja na podlagi omenjenih zakonov sprejeti Pravilnik o prostočasnem ribolovu na morju . Omenjeni pravilnik predpisuje način izvajanja športnega in rekreacijskega ribolova, dovoljeno ribiško opremo, dovoljene količine dnevnega ulova in potrebna dovoljenja oziroma karte za izvajanje športnega oziroma rekreacijskega ribolova na morju. Dovoljenje za športni ribolov oziroma karta za rekreacijski ribolov veljata za območje notranjih morskih vod in teritorialnega morja Slovenije.
Pri športnem in rekreacijskem ribolovu je prepovedana uporaba mrež, vrš, parangalov in drugih tipov živolovnih pasti. Dovoljena ribiška oprema sestoji iz ribiške palice ali ribiških vrvic vseh tipov, za podvodni športni ribolov pa iz sulice z ostmi (harpune) brez eksplozivnega naboja ali podvodne puške brez eksplozivnega polnjenja (s harpunami brez eksplozivnega naboja). Pri podvodnem športnem ribolovu je prepovedana uporaba podvodnih dihalnih naprav ter podvodnih vlečnih vozil ali pomoč vleke s površinskim plovilom. Na plovilu, s katerega se izvaja podvodni športni ribolov, je prepovedano hkratno posedovanje podvodne puške in podvodnih dihalnih naprav. Pri izvajanju prostočasnega ribolova je dovoljena uporaba vseh vrst umetnih in naravnih vab razen živih vretenčarjev in naravnih vab, ki izvirajo iz živali, ki so ogrožene ali zavarovane.
Športni in rekreacijski ribolov se lahko izvaja s plovila ali z obale. Prepovedano pa ga je izvajati bliže kot 200 m od označenih območij gojenja marikultur (školjčišča, ribogojnice) ter bliže kot 50 m od drugih predpisano označenih stoječih mrež. Pri izvajanju športnega in rekreacijskega ribolova je prepovedano motiti ali ovirati izvajanje gospodarskega ribolova. Prepovedano je tudi lovljenje ali nabiranje ogroženih in zavarovanih morskih organizmov – v primeru nenamernega ulova je ribič dolžan tak organizem čim manj poškodovan spustiti nazaj v morje. Na območju notranjih morskih vod in teritorialnega morja Slovenije je rekreacijski podvodni ribolov prepovedan – po Zakonu o morskem ribištvu mora biti podvodni športni ribič član društva za športni ribolov na morju. Podvodni športni ribolov se lahko izvaja v času med sončnim vzhodom in zahodom
Za izvajanje športnega in podvodnega športnega ribolova pristojno ministrstvo na zahtevo Zveze društev za športni ribolov na morju izda letno dovoljenje. Za izdajo dovoljenja je treba plačati pristojbino v višini 40 EUR . Za izvajanje rekreacijskega ribolova Zveza društev za športni ribolov na morju prodaja dnevne oziroma tedenske karte s pristojbino v višini 4 EUR oziroma 20 EUR. Ob izvajanju športnega oziroma rekreacijskega ribolova na morju mora imeti nosilec dovoljenje oziroma ustrezno karto vedno na krovu plovila, s katerega ribolov izvaja. V primeru letnega dovoljenja mora imeti nosilec tudi izkaznico društva, katerega član je. Za športni in rekreacijski ribolov z obale letno dovoljenje oziroma karta nista potrebna.
Na celotnem območju strunjanskega in portoroškega ribolovnega rezervata je prepovedano izvajanje negospodarskega ribolova, z izjemo športnega in rekreacijskega ribolova z obale. Prav tako veljajo določene omejitve na zavarovanih delih morja. Na območju Naravnega rezervata Strunjan je prepovedano izvajati negospodarski ribolov z izjemo trnkarjenja. Prepovedano je tudi nabiranje vseh vrst morskih organizmov. Na območju Podvodnega naravnega spomenika Rt Madona je prepovedan podvodni ribolov (tudi plavanje z opremo za podvodni ribolov) in nabiranje vseh vrst morskih organizmov v neznanstvene namene. Na območju Krajinskega parka Sečoveljske soline je prepovedano izvajati športni ribolov, v prvem varstvenem območju parka pa tudi vse druge oblike vodnih in drugih športno rekreativnih dejavnosti.
Področje potapljaških dejavnosti na morju ureja Zakon o varstvu pred utopitvami, na podlagi katerega je bila izdana Uredba o merilih za potapljanje . Potapljanje na območju notranjih morskih vod in teritorialnega morja Slovenije lahko izvaja samo potapljač s potrdilom o usposobljenosti in z ustrezno avtonomno potapljaško opremo. Potrdilo o usposobljenosti, ki ga izda pristojni organ Slovenske potapljaške zveze, določa tudi kategorijo oziroma specialnost, za katero je potapljač usposobljen. Uredba o merilih za potapljanje določa tudi merila za tehnično potapljanje (potopi globlji od 40 m) in izdajo potrdil o usposobljenosti, ter pogoje in izdajo pooblastil za izvajanje programov usposabljanja potapljačev, ki so lahko vključeni v zaščito, reševanje in pomoč (potapljači oziroma tehnični potapljači najmanj 3. stopnje).
Območje oziroma izhodišče vsakega potopa na morju mora biti ustrezno označeno. V ta namen se lahko uporabi belo-modro zastavico (črka A mednarodnega pomorskega signalnega kodeksa), potapljaško rdeče-belo zastavico (rdeča zastavica z belo diagonalo), ali signalno telo v obliki oranžne ali rdeče krogle premera najmanj 30 cm. Signalna oznaka mora biti pritrjena na plovec oziroma nosilec, nameščen na robu ali v sredini območja potapljanja, odvisno od vrste izvajane potapljaške aktivnosti. Ponoči mora biti signalna oznaka opremljena s svetilnim telesom (bliskavico) bele ali rumene barve, ki je vidno na oddaljenosti najmanj 300 m.
Na območju osrednjega dela Naravnega rezervata Strunjan je prepovedano izvajati avtonomno potapljanje, razen za potrebe varstva naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti (9. člen Uredbe o Krajinskem parku Strunjan).
Označevanje mesta potopa
