Za splošen geografski pregled je treba slovensko morje umestiti v širši geografski prostor. Slovensko morje obsega del Tržaškega zaliva, najsevernejšega dela Jadranskega morja, ki je zarezano med Balkanski in Apeninski polotok. Jadransko morje je del Sredozemskega morja; njegov položaj omejujeta severni geografski širini 45°45′ in 39°45′ N ter vzhodni geografski dolžini 12°15′ in 19°45′ E. Razteza se od Otrantskih vrat na jugu do Tržaškega zaliva na severu, v skupni dolžini 480 in širini 120 navtičnih milj. Pokriva površino približno 138 600 km2.
Flišni klifi na slovenski obali
Obala Jadranskega morja, predvsem njen vzhodni del, je izredno razvejana, sestavljena iz številnih zalivov ter obdana z mnogimi otoki. Zahodna, italijanska obala je povsem drugačna; pretežno nizka in ravna, sestavljena iz dolgih peščenih in kamnitih plaž, ki so le mestoma prekinjene s strmejšimi skalnimi odseki. Na severu jo zaključujejo lagunski in močvirnati predeli okoli ustja reke Pad ter nekoliko višji in skalnati del severovzhodne obale Tržaškega zaliva. Skupna dolžina obale Jadranskega morja (kopenski del in obala otokov) znaša skoraj 8000 km, dolžina samo kopenskega dela pa 3740 km. Kopenski del obale pripada šestim državam, od tega Sloveniji 47 km (1,2%), Italiji 1249 km (33,4%), Hrvaški 1778 km (47,5%), Bosni in Hercegovini 21 km (0,6%), Črni gori 249 km (6,7%) ter Albaniji 396 km (10,6%). Orientacija obale Jadranskega morja kakor tudi otokov sledi poteku gorskih verig Apeninov, Alp in Dinarskega gorstva. V Jadranskem morju je preko 1250 otokov, skoncentriranih predvsem ob vzhodni obali, od katerih so največji Krk, Cres in Brač.
Globine Jadranskega morja padajo pretežno enakomerno od plitvejšega Tržaškega zaliva (do 25 m), preko Palagruškega praga (do 170 m), ki deli severni in južni Jadran, do največjih globin južnega Jadrana, ki segajo do približno 1240 m. Proti Otrantskim vratom se morsko dno zlagoma dvigne in tvori podmorski prag na globinah od 600 do 800 m.
Klimatsko spada večji del Jadranskega morja v mediteranski pas. Le njegov skrajni severni in severozahodni del imata jasneje izražene znake submediteranskega in zmernega celinskega podnebja, kar se odraža predvsem v letnem gibanju temperatur in večji količini padavin v poletnih mesecih. Površinska temperatura vode umešča Jadransko morje med topla morja. V zimskih mesecih, ko je podnebje najhladnejše, je tudi ohlajevanje morja najintenzivnejše in s tem njegove površinske temperature najnižje. V procesu ohlajevanja se pod vplivom celine hitreje ohladi priobalni pas, ko temperature padejo tudi do 7° C na skrajnem severozahodnem delu oziroma do 14° C na južnem delu. Poleti se morje intenzivno segreva, v odvisnosti od različnih letnih vplivov Sredozemlja, v povprečju od 22 do 25° C. Velik lokalni vpliv na temperaturo morja imajo še pritoki rek ter podmorski izviri hladnejše sladke vode.
